Vir: interni vir

Ječmen (latinsko ime Hordeum vulgare) spada med najstarejše vrste žit. Prihaja iz prednje in srednje Azije, Bližnjega vzhoda ter iz severne in vzhodne Afrike. Poznali so ga že stari Egipčani in Grki, ki so iz ječmena izdelovali pijačo in pekli kruhu podobno pogačo.

Ječmen prenaša precej ostrejše klimatske pogoje kot pšenica, saj je zelo prilagodljivo žito, odporno proti pozebi in suši, nujno potrebna pa mu je vlaga pozimi. Kemijska sestava je podobna ostalim žitaricam, vendar v primerjavi s pšenico vsebuje nekaj manj beljakovin in nekaj več maščob. Vsebuje pomembne minerale in vitamine. Od mineralov vsebuje večje količine kalija, fosforja in magnezija, od vitaminov pa vitamine B kompleksa, niacin in vitamin E. Ječmen je tudi bogat z dietnimi vlakninami. Uporablja se za prehrano ljudi (kruh, kaša) in krmo živalim ter za pripravo kvasa, piva in sadnega ekstrata.