Po eni strani odgovoren odnos do narave, po drugi dobro sodelovanje z družinskimi kmetijami

Gospodarski sistem Skupina Panvita, ki se gradi šele pet, šest let, sestavlja dvanajst vertikalno povezanih gospodarskih družb, katerih dejavnost je nadzorovana, kakovostna in okolju prijazna pridelava in predelava hrane po sistemu od njive do mize.
Da bi Panvito podrobneje spoznali, enako njene načrte, težave in širitev poslovanja, smo se pogovarjali s prvim človekom Panvite mag. Dejanom Židanom, predsednikom uprave Skupine Panvita.

Ste sistem z izjemno gospodarsko rastjo. Zato tudi ne preseneča, da ste si tudi za leto 2008 zadali ambiciozni načrt poslovanja…
»V letu 2008 ponovno načrtujemo pomembno rast realizacije na večini pomembnih področij, na katerih Skupina Panvita deluje, zlasti pa pri proizvodnji krme, reji živali, kmetijski trgovini in proizvodnji mesa ter mesnih izdelkov. Skupna realizacija je bila v letu 2007 93, letos pa prestopamo sto milijonski prag, saj bo realizacija višja kot 110 milijonov evrov. V letošnjem letu bomo povečali tudi število zaposlenih in dodatno okrepili izvoz naših ključnih proizvodnih programov.«

Ob poljedelstvu je vaša primarna dejavnost tudi pitanje prašičev. Kljub krizi, ki je v tej panogi prisotna že skoraj dve leti, ste v zadnjem času naredili nekaj pogumnih razvojnih korakov in tudi skupaj s partnerskimi rejami pokrivate že skoraj tretjinski tržni delež v Sloveniji. V tem na dolgi rok vidite svojo razvojno priložnost?
»Vedeti morate, da je reja prašičev kmetijska panoga, ki je bila v zadnjem obdobju v EU v izredno težki situaciji, saj so se stroški bistveno povečali, prodajna cena prašičev pa ne. Trendi kažejo, da tudi za to panogo prihajajo boljši časi. V Skupini Panvita smo se skupaj z družinskimi kmetijami strateško odločili, da v panogo verjamemo, tako da smo nadaljevali investicijski ciklus in večanje proizvodnje. Samo v lastno rejo prašičev v farmah Nemščak in Jezera smo po letu 2000 investirali okrog 11 milijonov evrov, v najkrajšem času pa bomo vložili še dodate štiri milijone evrov.
Družinskim kmetijam iz sistema partnerskih rej in tudi mnogim drugim smo ves čas krize stali ob strani, skrbeli za nemoteno prodajo in tudi za proizvodnjo na kmetijah. Zato se tudi na tem področju realizacija povečuje. V tem tednu izvažamo tudi prvi dve veliki skupini plemenskih mladic iz družinskih kmetij, s čimer rešujemo problem majhnega povpraševanja v Sloveniji. V naslednjem obdobju bomo sodelovanje s družinskimi prašičerejskimi kmetijami še povečali in s tem panogi zagotovili dodatno stabilnost in razvoj.«

Povrtninarstvo in trgovina
S pridelavo jagod ste pred štirimi leti stopili tudi na področje vrtnin. Trenutno imate že 15,4 ha nasadov jagod, katere pridelke prodajate pod lastno blagovno znamko Panonski vrt. Bo ostalo samo pri jagodah?
»Projekt »Panvita jagode« je bil nov razvojni korak na panonskih poljih. Do sedaj smo letos nabrali že 147 ton pridelka (v letu 2007 skupno 127 ton), proizvodnja pa bo potekala skoraj do konca tega leta. Dnevni rekord je 14 ton pobranih jagod, takrat je bilo na nasadu več kot 200 obiralcev. Najpomembnejši prodajni trga je Slovenija, skoraj polovico proizvodnje pa smo izvozili. V letu 2009 bo na trgu nov proizvod, to bodo špargelji, že drugo leto pa pridelujemo tudi mak. Znotraj Razvojnega centra Panonski vrt poteka sicer v tem trenutku več projektov, na trgovske police pa pridejo le proizvodi, ki zadostijo proizvodnim in ekonomskim kriterijem.«

Trgovina je znotraj vašega sistema najhitreje rastoča dejavnost. Trenutno kmetijski repro- in gradbeni material, kmetijske stroje ter z zgraditvijo prve črpalke po novem tudi naftne derivate, v Pomurju ponujate v treh oskrbnih centrih. V smislu kakovostnega servisa svojim partnerskim kmetijam imate zagotovo tudi na tem področju še veliko načrtov?
»Kmetijski centri Panvita so pomembna vez družinskih kmetij s Skupino Panvita. Njihov začetek je bila majhna trgovina Zrnovit v Lipovcih ki nas je naučila, da moramo družinskim kmetijam zagotoviti celovito oskrbo z vsem materialom, ki ga za proizvodnjo potrebujejo in učinkovit servis za prevzem kmetijskih proizvodov. In vse to na najvišji ravni, saj si naš partner zasluži takšne pogoje za delovanje, kakršne imajo kmetje v Avstriji, Nemčiji… Letos smo odprli prenovljen kmetijski center Panvita v Lipovcih, povsem novega v Lemerju, trenutno pa poteka nova investicija v kmetijski center Panvita v Žihlavi. Seveda so prisotni še novi načrti, vse z namenom, da družinskim kmetijam zagotovimo dolgoročnega partnerja, s katerim se bodo lahko skupaj razvijale in rasle.
Pomembno je še povedati, da cilj naših investicij ni bil konkurirati drugim domačih kmetijskim organizatorjem, temveč predvsem s posegom na preslabo organizirano področje dati kmetijski proizvodnji nov zagon in preprečiti prodor tujih organizatorjev v Slovenijo. Oboje, to je prepočasen razvoj kmetij in prihod tujcev je sicer na mnogih področjih v Sloveniji, kjer Panvita ni prisotna, opazno navzoče.«

Partnerske pogodbe za nadaljnjo rast
Posebno poglavje v vaši zgodbi o uspehu so partnerske pogodbe, ki ste jih z družinskimi kmetijami v Pomurju začeli sklepati pred dvema letoma in je njihovo število v izjemnem porastu. Iz 18 tisoč pogodbenih ton v letu 2007 naj bi te količine letos narasle že na 26 tisoč ton poljščin …
»Skupina Panvita niso samo naše gospodarske družbe. To je tudi več kot 1.100 družinskih kmetij, ki delujejo znotraj poslovnega sistema. Najhitrejša rast je na področju dogovorjene poljedelske proizvodnje. Če je bila leta 2006 dogovorjena proizvodnja na 1.700 ha pri družinskih kmetijah, je letos narasla že na 5.000 ha. Tako bomo od kmetij prevzeli več kot 28.000 ton poljščin, ki so osnova proizvodnje po načelu »od njive do mize«. Hitra rast na tem področju je posledica zaupanja, pridobljenega v zadnjih letih skupnega delovanja. Poljedeljska kmetija je spoznala, da ima ob sebi močnega in dolgoročno razmišljajočega partnerja. Osebno povsem verjamem, da je partnersko sodelovanje družinskih kmetij s tradicijo kmetijske proizvodnje, privzgojeno ljubeznijo do zemlje in možnostjo prilagajanja spremembam z močnim gospodarskim sistemom recept, kako biti konkurenčen tudi najbolj agresivnim tekmecem iz Evrope in sveta.«

Boste na tem področju stopili iz regijskih okvirov?
»Izkušnje, pridobljene v Pomurju, je seveda smiselno nadgrajevati tudi drugje. Ni nujno potrebno, da je organizacijska oblika enotna, bistveno je učinkovito delovanje. S posameznimi partnerji že sodelujemo in se tudi pripravljamo na skupne projekte.«

Hrana in energija
Hrana postaja strateška dobrina. V EU pridelava le-te v cenovnem smislu nikakor ne more slediti tisti iz Latinske Amerike. Kako je to mogoče?
»Na stroške proizvodnje poleg naravnega okolja, ki je poljedeljski in živinorejski proizvodnji nekje bolj, drugje manj naklonjeno, pomembno vplivajo (dražijo) različni standardi. Tako s področja varovanja okolja kot tudi zagotavljanja primernih pogojev za rejo živali. Evropski proizvajalci povsem razumemo in smo tudi zagovorniki varovanja okolja in skrbi za dobrobit živali. Smo pa lahko postavljeni v nemogočo situacijo, če se kot konkurenčne proizvode želi v Evropo pripeljati živila s področij, kjer jim varovanje okolja in živali ni pomembno, kjer lahko uporabljajo za pospeševanje rasti živali hormone in druge, v Evropi prepovedane substance ali celo morajo živila, preden pridejo do kupcev, razkuževati, kot je recimo »klorirana« perutnina iz Amerike.
Problem neusklajenih standardov in »nadstandardov« je lahko problem tudi Slovenije napram EU. V tem trenutku velja biti pozoren na dostopnosti do veterinarskih zdravil, saj lahko to področje slovenski živinoreji povzroči veliko škodo.«

Zaskrbljujoče je, da se je v zadnjih letih samooskrba hrane v Sloveniji na domala vseh področjih močno zdesetkala. V prašičereji menda več ne dosegamo niti 50-odstotne…V čem je razlog, da je tako, in ali je prav, da se država ne zaveda dovolj, da je za vsako nacionalno ekonomijo samooskrba primarnega pomena?
»Tudi Slovenija razume, da je proizvodnja hrane strateško pomembna. Prevelika odvisnost od uvoza vsaj v drugem koraku pomeni dražjo hrano, manjšo gospodarsko aktivnost v Sloveniji, kar pa je pomembno s stališča zaposlenosti in tudi polnjenja državnega proračuna. Daljša logistična pot pa vpliva tudi na kakovost hrane.
V Sloveniji je pogosto težava, ker niso posamezne pomembne stvari zadosti razčiščene. Na področju hrane mora veljati, da je bistvena čim višja samooskrba, zato morajo biti prisotne moderne tehnologije in ukrepi, ki omogočajo visok hektarski donos na polju, dobre dnevne priraste in visoko mlečnost v hlevu… Nišna proizvodnja je zaželena in potrebna, vendar ta ne more rešiti prehranske bilance Slovencev in tudi ne Evropejcev. Dodatni problem je selitev meščanov na podeželje in tudi spremembe v samih vaseh. Kmetijska proizvodnja, ki je bila na posameznih področjih prisotna stoletja in več, nenadoma postaja nekaterim problematična. Kmetijska proizvodnja zato potrebuje bolj učinkovito zaščito pravice do kmetovanja.«

Pred dvema letoma ste namenu predali 2,47–megavatno industarijsko bioplinsko napravo pri Farmi Nemščak, ki velja za trenutno največjo delujočo v Sloveniji, v zaključni fazi pa je obtičala tudi gradnja vaše druge 0,835- megavatne kmetijske v Motvarjevcih. Pri slednji ste pri domačinih naleteli na velik spor, ki traja že skoraj pol leta…
»Industrijska bioelektrarna Nemščak, ki za substrat poleg koruzne silaže in gnojevke uporablja še sterilizirane mesne odpadke iz naših mesno predelovalnih obratov, se je izkazala za povsem upravičeno naložbo. Poleg »zelene« električne energije proizvaja še toplo vodo, s katero v celoti ogrevamo farmo Nemščak in s tem letno privarčujemo 5.000 ton kuriva. Mineralizirana biogošča iz bioplinarne pa se je izkazala za učinkovito gnojilo, s katerim bomo izboljšali kakovost zemlje, ki jo obdelujemo.
Končuje se tudi projekt kmetijske bioplinarne Motvarjevci. Verjamem, da bomo v doglednem času dosegli dogovor s predstavniki krajanov o nekaterih skupnih aktivnostih, ki so pomembne za razvoj te vasi.«

Žetev in sodelovanje
Prva je tako rekoč pred vrati, pa tudi druga se dogaja. Trenutne cene žit na svetovnih, pa tudi nam najbližjih borzah so v upadanju, kar je zaradi dobre pričakovane letine razumljivo. Zaradi občutnega dviga cen energentov, gnojil in kmetijskega repromateriala tudi naši kmetje pričakujejo, da bodo cene še višje od rekordnih lani. Ker imate izjemen pregled borznega dogajanja, pokomentirajte, kolikšna so njihova pričakovanja realna?
»Letos bo še za več kmetijskih pridelkov kot leta 2007 veljalo, da ne obstaja slovenska cena in slovenski odkupnin pogoji, temveč dokaj izenačeni pogoji v srednji Evropi. To je bila tudi dolgoletna želja nas pridelovalcev. Upad živinorejske proizvodnje in pričakovani večji pridelki poljščin že imajo opazen vpliv na trenutne borzne odkupne cene. V naši neposredni soseščini se tudi že vršijo prvi posli z ječmenom za okrog 150 € /t. To seveda še ni odkupna cena med žetvijo. Lahko se celo zgodi podobno kot pri odkupu koruze lani, ko se je cena dnevno spreminjala. Ponekod lahko na odkup negativno vpliva dejstvo, da so posamezni odkupni silosi zaradi neuspešnih špekulantskih namer še vedno polni. V Panviti bomo sicer aktualno dnevno odkupno ceno objavljali na lastni spletni strani.«

Ali slovenske gospodarske družbe s področja kmetijstva in agroživilstva med sabo sodelujete?
»Gospodarske družbe smo ustanovile Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij. Znotraj le-te poteka veliko pomembnih aktivnosti s ciljem izboljšanja konkurenčnih pogojev poslovanja, sodelovanja pri regulativnih spremembah. Zbornica je tudi nosilec kampanje Kupujem slovensko.
Skupina Panvita poslovno sodeluje z mnogimi uglednimi domačimi gospodarskimi družbami, v naslednjih obdobjih pa se bo proces prilagajanja agroživilstva nadaljeval in Skupina Panvita bo pri tem aktivno prisotna«.


OSEBNA IZKAZNICA PANVITE
Skupina Panvita sestavlja dvanajst vertikalno povezanih družb, z več kot 600 zaposlenimi pa uresničuje svoje poslanstvo v odgovornosti do okolju prijazne in sonaravne pridelave hrane ter reje živali. Del skupine je še več kot tisoč družinskih kmetij iz Pomurja, s katerimi sodeluje na področju poljedelstva in reje živali.

Odličnost poslovanja zagotavlja sledljivost in nadzor celotne reprodukcijske verige od proizvodnje žit, s katerimi je zasejanih 3400 ha panonske ravnice, do lastne priprave hrane za preko 120.000 letno vzrejenih prašičev in več kot 2,5 mio piščancev. Celotna pridelava in predelava hrane poteka v skladu s sistemoma ISO in HACCP. Proizvodnja mesa in mesnih izdelkov je pridobila zahtevni mednarodni standard IFS, del proizvodnje poteka po certifikatu HALAL, svoje proizvode pa trži pod blagovnimi znamkami AVE, PIPI, PIGI in Panonski vrt. Za kvaliteto svinjskega mesa PIGI in Goričkega piščanca so nosilci znaka višje kakovosti.

Objavljeno: Kmečki glas, 18.6.2008
Avtor: Geza Grabar