 |
|
Vir: interni vir
|
Evropska Unija se zaradi vse pogostejših vremenski sprememb in sprememb namembnosti žitaric (pridelava bioetanola) sooča s pomanjkanjem žitaric. Z ohranjanjem svetovnih skladiščnih zalog žitaric, ki so trenutno na najnižji ravni v zadnjih dvajsetih letih in znašajo 111 mio ton, so Evropsko komisarko za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fisher Boel prisilile, da je začela razmišljati o opustitvi obvezne prahe za jesen 2007 in spomlad 2008. Cilj opustitve obvezne prahe je možnost pridelave žitaric na več kot 3,8 mio ha površin, koliko jih je sedaj letno v obvezni prahi. To bi letno pomenilo dodatnih 10 do 17 mio ton žitaric, kar bi pripomoglo k izboljšanju razmer na kmetijskem trgu ter ohranjanju kmetijske neodvisnosti Evropske Unije.
Začetki prahe
Praha je bila vpeljana z namenon zmanjšanja pridelave žitaric in se je prostovoljno uporabljala od leta 1989/99. Tri leta pozneje je postala obvezna kar je pomenilo, da so kmetje morali pustiti določen odstotek svojih prijavljenih površin v prahi. Obvezna stopnja prahe se je letno spreminjala in je bila šele z reformo iz leta 1999/2000 trajno določena na 10-odstotkih. V Sloveniji in s tem tudi v Skupini Panvita je praha sestavni del vsakoletnega planiranja.