V biogoriva se investira ogromno denarja, a še vedno precej manj kot v druge oblike energij. Novembra v Mariboru vinogradniški kongres

O dvoreznem meču uvajanja biogoriv so na včerajšnji okrogli mizi, katero so organizirali predstavniki podjetja Panvita v okviru 45. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, spregovorili dr. Peter Novak, dekan Visoke šole za tehnologije in sisteme v Novem mestu, dr. France Križanič, predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani, mag. Hinko Šolinc z ministrstva za okolje in prostor ter mag. Mariča Lah, članica uprave KG Rakičan, družbe iz skupine Panvita.

Lahova je uvodoma ugotavljala, da je uvajanje biogoriv eden od vzrokov za drastični dvig svetovnih cen kmetijskih surovin in hrane, saj smo pred dilemo, kako uskladiti pridelavo poljščin za hrano in za biogoriva, pri čemer je na eni strani potreba na hrani, na drugi pa želja po izboljšanju okolja. Petra Novaka moti, da se pri nas še vedno preveč ukvarjamo s pridobivanjem biogoriv po postopkih prve generacije, kjer je izkoriščene le 10 do 15 odstotkov rastline, medtem ko bi prehod na drugo generacijo bil prava rešitev, saj se tam uporabi 80 do 90 odstotkov rastline, a po Novakovih besedah naj bi se ta prehod v Sloveniji zgodili šele v naslednjih desetih letih. Povedal je še, da so vlaganja v biogoriva enormna, samo v ZDA lani 2,3 milijarde dolarjev, a da je to zanemarljivo malo v primerjavi z investicijami v druge oblike energij. Je pa naša pridelava bioetanola neprimerno dražja kot tista v Braziliji iz sladkornega trsa.

France Križanič pa je prepričan, da se je cena pšenice začela dvigati že marca, ko še ni bilo govora o suši in drugih vremenskih nevšečnostih. Po njegovem se je to začelo dogajati, ker sta Indija in Kitajska, kjer živi več kot dve milijardi ljudi, začeli bolj povpraševati po hrani, saj so si ljudje tam očitno izborili svoj del od visoke gospodarske rasti. Pri obstoječih visokih cenah nafte se je začelo iskati alternativne vire oblika energije, pri čemer je po Križaničevih besedah 3 do 10 let potrebnih, da se vzpostavi nova energija. Je pa Križanič pesimist, kar se tiče biogoriv, ker bo povpraševanje po hrani še raslo. Tudi cene kmetijskih surovin bodo še rasle, ker so zaloge na zelo nizkem nivoju, pa tudi klimatske spremembe so napravile svoje.

Predstavnik okoljskega ministrstva, Hinko Šolinc, pa je opozoril na sebično politiko bogatih držav, saj bi se morala proizvajati biogoriva le iz lastnih surovin, ne pa da se uvažajo iz tistih držav, kjer se že zdaj spopadajo z lakoto. Se pa je, tako Šolinc, spodbujanje proizvodnje biogoriv začelo na pobudo Nemčije in Francije zaradi presežkov surovin in ne zaradi ekoloških vzgibov, torej zmanjšanja izpusta ogljikovega dioksida v ozračje. Zdi pa se mu, če bi 10 odstotkov vseh goriv predstavljala biogoriva, bil to velik dosežek, saj bi se s tem lahko oskrbovali vse javne službe in javni transport. Bo pa, tako Novak, treba skrbeti za vodo, ki je tudi osnova za kmetijsko proizvodnjo.

Trenutno je z oljno ogrščico posejanih 6000 hektarjev ali tri odstotke obdelovalnih površin v Sloveniji, zgornja meja pa naj bi bila dobrih 10.000 hektarjev. Je pa problem, ker naj v Sloveniji ne bi bilo dovolj kapacitet in ne vseh faz za proizvodnjo biodizla, bi pa morali postaviti tovarno druge generacije. Peter Novak je še izpostavil, da je za Slovenijo odločilna usvojitev tehnologije druge generacije, pri čemer je smiselno uporabiti tudi ogromno odpadkov v gozdovih in poljščin. Po njegovem je primerno, da poljedelstvo v Sloveniji ostane v prvi vrsti za kvalitetno pridelavo hrane in ne za obnovljive vire energije.

Besedilo: Damijan Toplak
Medij: Večer, www.vecer.si