Članki
Naj članki
Spomladanski ukrepi na polju
Objavljeno 28.02.2008 v Zanimivo
Po mokri jeseni in večinoma suhi zimi so se v letošnjem letu začela spomladanska opravila na njivah razmeroma zelo zgodaj. Tako smo bili v prvi polovici februarja najprej priča precej toplemu obdobju, sledilo je obdobje nizkih temperatur sedaj proti koncu meseca februarja pa smo spet priča toplejšim dnevom.
V letošnji spomladi je opaziti, da so posevki oljne ogrščice bistveno slabše razviti kot, če jih primerjamo z enakim lanskim obdobjem. Bolj pomembno, kot sama razvitost rastline pa je, da imamo na njivi primeren sklop (hibridi nekje 40-50 rastlin/m2, sorte pa 65-80 rastlin/m2), saj bodo rastline ob ugodnih vremenskih pogojih to zaostalost v sami rastni dobi sorazmerno hitro nadoknadile (če seveda ne bo primanjkovalo vlage).
Pri žitih je slika posevkov nekoliko bolj raznolika. Tako imamo pšenice in ječmene, kateri so primerno razviti za to obdobje (to so predvsem posevki, kateri so bili v jesenskem času pravočasno posejani), na drugi strani pa so posevki, ki so slabše razviti, ponekod je pa problematičen (premajhen) tudi sklop rastlin na m2 (to se opazi predvsem na kakih težjih, hladnih in slabo odcednih tleh).
Glede na nosilnost tal in sorazmerno visoke temperature za mesec februar so se že pričela izvajati prva opravila na njivah in sicer, smo začeli z dognojevanjem ozimne ogrščice, pšenice in ječmena, tako, da smo danes s temi prvimi ukrepi v zaključni fazi izvedbe. Za spomladansko dognojevanje je smiselno narediti hitri talni nitratni test, kateri nam pokaže vsebnost dušika v tleh. Nato dobljeno vrednost odštejemo od ciljne vrednosti za prvo dognojevanje (to je pri pšenici 120 kg dušika/ha) ter tako dobimo potrebe po dušiku za prvo dognojevanje. Seveda pa odmerek za prvo dognojevanje prilagodimo še glede na videz posevka ter tip tal. V nobenem primeru pa v integrirani pridelavi ne smemo preseči praga 80 kg dušika/ha v enkratnem odmerku.
Na njivah, kjer imamo odprto brazdo je smiselno čim prej narediti en prehod z orodjem, kot je vlača, ali kakim podobnim kombiniranim orodjem, da poravnamo površino, zdrobimo grude ter da v zgornjem sloju prekinemo izhlapevanje vlage, katera je žal tako ali tako na minimumu, predvsem na lažjih tleh. Če moramo na kaki njivi opraviti spomladansko oranje (zaradi zaoravanja organskih ostankov ali hlevskega gnoja) opravimo to čim prej, hkrati pa moramo to površino po oranju tudi čim prej povaljati (zelo primeren je cambrige ali packer valjar), da zemljo stisnemo ter se nam na ta način do setve koruze ali katere druge poljščine že vzpostavi kapilarni vzpon vode ter si s tem prihranimo probleme kot so slab vznik in neenakomeren-dvojni vznik saj vemo, da je primerna gostota ena od osnovnih zahtev za dober pridelek.
Želimo vam uspešno delo!
Branko Virag
KG Rakičan d.d., PC Poljedelstvo
V letošnji spomladi je opaziti, da so posevki oljne ogrščice bistveno slabše razviti kot, če jih primerjamo z enakim lanskim obdobjem. Bolj pomembno, kot sama razvitost rastline pa je, da imamo na njivi primeren sklop (hibridi nekje 40-50 rastlin/m2, sorte pa 65-80 rastlin/m2), saj bodo rastline ob ugodnih vremenskih pogojih to zaostalost v sami rastni dobi sorazmerno hitro nadoknadile (če seveda ne bo primanjkovalo vlage).
Pri žitih je slika posevkov nekoliko bolj raznolika. Tako imamo pšenice in ječmene, kateri so primerno razviti za to obdobje (to so predvsem posevki, kateri so bili v jesenskem času pravočasno posejani), na drugi strani pa so posevki, ki so slabše razviti, ponekod je pa problematičen (premajhen) tudi sklop rastlin na m2 (to se opazi predvsem na kakih težjih, hladnih in slabo odcednih tleh).
Glede na nosilnost tal in sorazmerno visoke temperature za mesec februar so se že pričela izvajati prva opravila na njivah in sicer, smo začeli z dognojevanjem ozimne ogrščice, pšenice in ječmena, tako, da smo danes s temi prvimi ukrepi v zaključni fazi izvedbe. Za spomladansko dognojevanje je smiselno narediti hitri talni nitratni test, kateri nam pokaže vsebnost dušika v tleh. Nato dobljeno vrednost odštejemo od ciljne vrednosti za prvo dognojevanje (to je pri pšenici 120 kg dušika/ha) ter tako dobimo potrebe po dušiku za prvo dognojevanje. Seveda pa odmerek za prvo dognojevanje prilagodimo še glede na videz posevka ter tip tal. V nobenem primeru pa v integrirani pridelavi ne smemo preseči praga 80 kg dušika/ha v enkratnem odmerku.
Na njivah, kjer imamo odprto brazdo je smiselno čim prej narediti en prehod z orodjem, kot je vlača, ali kakim podobnim kombiniranim orodjem, da poravnamo površino, zdrobimo grude ter da v zgornjem sloju prekinemo izhlapevanje vlage, katera je žal tako ali tako na minimumu, predvsem na lažjih tleh. Če moramo na kaki njivi opraviti spomladansko oranje (zaradi zaoravanja organskih ostankov ali hlevskega gnoja) opravimo to čim prej, hkrati pa moramo to površino po oranju tudi čim prej povaljati (zelo primeren je cambrige ali packer valjar), da zemljo stisnemo ter se nam na ta način do setve koruze ali katere druge poljščine že vzpostavi kapilarni vzpon vode ter si s tem prihranimo probleme kot so slab vznik in neenakomeren-dvojni vznik saj vemo, da je primerna gostota ena od osnovnih zahtev za dober pridelek.
Želimo vam uspešno delo!
Branko Virag
KG Rakičan d.d., PC Poljedelstvo
