Vir: interni vir

Trajalo je več let, da je Evropska Unija (EU) pripravila predlog izboljšav evropskega vinskega trga. S t.i. vinsko reformo Unija posega na področje pridelave, predelave in trženja vinskih proizvodov. In kaj točno prinaša? Sodeč iz predloga, bo vinska reforma prinesla na evropski vinski trg določeno stabilnost in varnost, ki je do sedaj pridelovalci vina niso bili deležni. Poglavitna naloga reforme je, da bo Unija ukinila vse ukrepe, ki so dragi in neučinkoviti. Med te spadajo razne pomoči za destilacijo odvečnega vina, pomoč pri zasebnem skladiščenju, odpravljeno bo dosladkovanje vina z dodajanjem sladkorja, krčenje vinogradniških površin za najmanj 200 tisoč ha in še bi lahko naštevali. V zameno pa bo Unija namenila več denarja za promocijo evropskih vin na trgih "tretjih" držav ter vpeljala preprostejši način označevanja vina, ki danes predstavlja veliko pomanjkljivost organiziranega trga vina. Po mnenju evropske komisarke za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel bo predlagana reforma posegla v večjo konkurenčnost proizvajalcev, med sabo uravnovesila ponudbo in povpraševanje, poenostavila pravila o kakovostni pridelavi vina in ohranila običaje vinarstva na podeželju.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se pridržuje mnenju evropske komisarke, saj predlog reforme predstavlja dobro izhodišče za nadaljevanje pogajanj o evropskem vinskem trgu. Reforma omogoča bistveno večjo konkurenčnost in promocijo vin na tujih trgih. Edini kamen spotike ministrstvo vidi v ključu dodeljevanja pomoči, ki se bo izračunal na podlagi vinogradniških površin, proizvodnje in zgodovinskih podatkov posameznih članic EU. Pri tem bi največ izgubila prav Slovenija, saj bi s tem pridobila bistveno manj sredstev iz skupne evropske blagajne.

Pozitivno mnenje z zadržkom

Skupina Panvita pozdravlja predlog vinske reforme, saj rešuje ključne probleme evropskega vinskega trga. Po mnenju vodstva Panvite, je edini način reševanja problematike, pridelava visoko kakovostnih vin, ciljanje na nišne trge z visoko dodano vrednostjo ter trženje vina in njegovih proizvodov skozi turistično ponudbo oz. t.i. vinski turizem. Kljub vsesplošnemu odobravanju, se Panvita ne strinja z načinom dodeljevanja pomoči iz skupne evropske blagajne. "S takim načinom dodeljevanja sredstev bodo po našem mnenju največ pridobile stare članice EU, predvsem Francija, Italija in Španija," meni predsednik uprave mag. Dejan Židan.