Panvita

SLO | HRV | DEU | ENG
V radgonskem MIR-u uspešno lansko leto
Objavljeno 15.02.2008 v Panvita v medijih
GlasujteGlasujteGlasujteGlasujteGlasujte
Ocenite recept
O družbi MIR Gornja Radgona, ki posluje v okviru Skupine Panvita, za poslovno leto 2007 lahko zapišemo, da je »zgodba o uspehu«. To potrjujejo tudi rezultati, saj je imela Mesna industrija Radgona še pred enim letom milijon evrov izgube, lansko poslovno leto pa je sklenila z več kot 600 tisoč evri dobička. Tako dober poslovni izid ni posledica povečanega obsega poslovanja, saj je 220 zaposlenih lani ustvarilo 39 milijonov evrov prometa in so se prihodki povečali le za pet odstotkov, pač pa je ugoden izid posledica drugačne poslovne politike.

Po besedah Petra Polaniča, prvega moža radgonskega MIR-a, so lani zmanjšali stroške poslovanja, drugačno pot pa so začrtali tudi v prodaji. Osnovni cilj ni bil povečanje prodaje, pač pa so pospeševali prodajo izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Razmerje v prodaji med svežim mesom in izdelki je enako, saj so lani prodali štiri tisoč ton svežega mesa in štiri tisoč ton izdelkov, ob tem pa še tri tisoč ton piščančjega mesa, saj je v MIR-ovi lasti tudi soboški Agromerkur.

Lani so povečali izvoz, ki je bil v primerjavi z letom 2006 večji za 15 odstotkov, delež prihodkov od izvoza pa je lani znašal desetino vseh prihodkov. Poleg Danske, kjer že nekaj let prodaja njihove izdelke ena od tamkajšnjih največjih trgovskih verig, so lani postala tržišča za njihove izdelke tudi država Avstrija, Nemčija, Švedska, Italija in Nizozemska, povečujejo pa tudi prodajo na trgih nekdanje Jugoslavije. Lani so izvozili že 32 odstotkov vseh izdelkov, letos pa bo ta delež večji, saj načrtujejo 22-odstotno rast izvoza. Na Danskem MIR-ove izdelke prodajajo por trgovsko blagovno znamko, prav zdaj pa potekajo pogovori y eno od največjih evropskih trgovskih verig za dva ali tri izdelke, ki jih bodo prodajali pod lastno blagovno znamko.

V MIR-ovi lasti je tudi klavnica, ki zaposluje 25 delavcev. V njej so lani zaklali 127.500 prašičev, od tega skoraj 70 odstotkov za lastne potrebe, preostalo pa za druge naročnike. Ta klavnica je tako ob 80-odstotni zasedenosti ohranila status druge največje slovenske klavnice za prašiče.

Očitke, da je predelovalna industrija zaradi podražitve izdelkov kriva za inflacijo, v MIR-u zavračajo in trdijo, da so oktobra cene sicer zvišali, predvsem zaradi povečanih proizvodnih stroškov, a od tega niso imeli koristi. Samo električna energija, ki je tretji največji strošek, se je lani podražila za 22 odstotkov, povečale so se plače, porasli pa so tudi drugi stroški. Povečanju cen se tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti, saj se bodo zaradi dražje krme povečale tudi odkupne cene prašičev.

Skupina Panvita je postala lani solastnica vojvodinskega podjetja Nova brazda, ki je po dejavnosti podobno, od tega sodelovanja pa si veliko obetajo tudi gornjeradgonski mesarji. V bližini Subotice bo namreč Skupina Panvita zgradila novo tovarno za predelavo mesa z letno zmogljivostjo pet tisoč ton. Proizvajali bodo izdelke iz prašičjega in perutninskega mesa, prodajali jih bodo na trgih nekdanje Jugoslavije, razmišljajo pa tudi o ruskem in albanskem tržišču. Ker gre za razmeroma veliko tržišče, bo tovarno v prihodnosti možno dograditi, prišlo pa naj bi tudi do specializacije in delitve proizvodnje med MIR-om in novo tovarno v Srbiji. Slednja naj bi prodajo širila tudi na trge Evropske unije.

Projekti za novo naložbo, ki bo stala od sedem do osem milijonov evrov in bo v začetku zaposlovala od 35 do 40 delavcev, že nastajajo, graditi naj bi začeli že letos, tovarna pa naj bi bila nared za proizvodnjo prihodnje leto. 

Medij: Vestnik Murska Sobota, www.p-inf.si 
Avtor: Ludvik Kovač
Panvita