V ruralnem področju je gradnja bioplinarne primeren sistem za pridobivanje toplotne in električne energije, kakor tudi za pridobivanje odličnega gnojila, ki ga predstavlja presnovljeni substrat. Proizvodnja »zelene energije« iz bioplina, ki spada med obnovljive vire energije, pomeni obetaven in za okolje manj škodljiv način pridobivanja energije, saj zmanjšuje emisije CO2 v okolje in zmanjšuje energetsko odvisnost od uvoženih virov energije. Ker izgradnja bioplinarne zaključuje nek naravni cikel (hrana - reja - predelava - bioplin - polje - hrana), prispeva tako tudi k trajnostnemu razvoju podeželja.
V danem primeru gospodarske družbe KG Rakičan je osnovni namen izgradnje bioplinarne, da se stranski produkti pri vertikalno organizirani proizvodnji gospodarskih družb predelajo in energetsko izkoristijo na okolju prijazen način. Predelava stranskih živalskih produktov, ki nastaja pri proizvodnji v mesno predelovalnih obratih, gojena zelena masa na poljih in gnojevka, ki nastaja pri reji prašičev, omogoča proizvodnjo bioplina. Po anaerobni razgradnji izkoriščena masa se vrača na začetek proizvodne verige kot odlično organsko gnojilo.

Planirani kompleks bioplinarne Nemščak je tehnološka zaokrožitev obstoječega sistema za čiščenje gnojevke farme Nemščak in Jezera. Novo zgrajeni objekti bodo v funkciji obstoječih objektov in bodo povečali ekološki in energetski učinek obstoječega sistema za čiščenje gnojevke. To bo izvedeno tako, da se bo ob dodatni razbremenitvi organske mase v treh novozgrajenih fermentorjih, povečala proizvodnja bioplina, ki sedaj nastaja v gniliščih, v sklopu tehnološkega postopka na obstoječi čistilni napravi.
Tehnološki postopek za proizvodnjo bioplina bioplinarne Nemščak je zasnovan na predhodni sterilizaciji stranskih živalskih produktov, pripravi koruzne silaže v depojih in zbiranju svinjske gnojevke v zbirnih bazenih. Vsa ta organska masa v ciklih dnevno vstopa v fermentorje bioplinarne, kjer s popolnim premešavanjem in pri določeni temperaturi nastaja bioplin. Bioplin se nato vodi v dve kogeneracijski enoti.

Proizvedena električna energija, ki se prenaša v javno omrežje bo cca 9.800.000 kWh na letno, proizvedena toplotna energija pa se uporabi za ogrevanje fermentorjev bioplinarne in hlevov farme Nemščak. Iztrošena organska masa se nato črpa v dehidracijsko enoto, kjer se mehansko zgosti ter deponira na začasni deponiji. Količina tako zgoščene mase, ki se raztrosi po poljih kot odlično organsko gnojilo, bo cca. 14.000 ton na leto. Vsa nastala odpadna voda bioplinarne se čisti na obstojči čistilni napravi za čiščenje gnojevke in se očiščena izpušča v reko Muro.

»Tehnološki in organizacijski koncept bioplinarne Nemščak je svojevrstna novost v Sloveniji. Izkušnje, ki smo si jih pridobili ob izgradnji in upravljanju anaerobne stopnje v sklopu čistilne naprave za gnojevko, so nam bile v veliko pomoč pri načrtovanju obratovalnih pogojev za novo planirano bioplinarno. V primeru nove bioplinarne imamo opravka z več vrstami organskih snovi, posledično temu pa z različno sestavo in količino organske mase, ki vstopa v fermentorje. Popolno obvladovanje biokemijskih procesov v fermentorju, ko želimo maksimizirati količino proizvedenega bioplina, je lahko zaradi tega težavno, kar zahteva natančen in analitičen pristop pri krmiljenju naprave. Glede na lastne in tuje izkušnje ter teoretična dognanja, ki jih najdemo v literaturi, smo se odločili za popolno premešavanje organske mase in za 40 dnevni zadrževalni čas.

Na ta parameter smo dimenzionirali velikost naprave in način premešavanja v fermentorjih v katerih nastaja bioplin« razloži projektant tehnologije in vodja projekta Roland Tušar.

Z izgradnjo kompleksa bioplinarne se bo zaradi proizvodnje zelene električne in toplotne energije prihranilo cca 4.000 ton CO2 na leto, dodatno temu pa še zaradi anaerobne predelave gnojevke 5.000 ton CO2 na leto, skupaj torej 9.000 ton emisij CO2 v ozračju manj na leto. »To so podatki, ki nedvomno nadgrajujejo našo ekonomsko odločitev za izgradnjo bioplinarne. Ti sistemi so razvojno naravnani in lahko Pomurju, kjer je kmetijstvo doma, prinesejo mnoge neposredne koristi in bogate izkušnje pri trženju takšnih projektov drugod,« je povedal direktor KG Rakičan Ekoteh Matjaž Durič.