Osnova za dobro setev in vznik je pravilna osnovna in predsetvena priprava tal.
 
V kolobarju so najpogostejši predposevki koruze različna žita. Pri nas sta se v praksi najbolj uveljavili dve obliki kmetovanja, in sicer konvencionalna ter integrirana pridelava. Zaradi teh dveh oblik kmetovanja in ker je integrirarana pridelava običajno kombinirana še s podukrepom ZEL – ozelenitev njivskih površin (oba podukrepa pa spadata v KOP oz. SKOP), je smiselno, da opišemo tudi dva načina priprave tal za setev koruze, ker se tudi v praksi precej razlikujeta.

Pri konvencionalnem kmetovanju in brez ozelenitve njiv preko zime je po spravilu žit ali katere druge poljščine, ki zapusti njivo nekje sredi leta, zaželeno, da posejemo kak ne prezimni dosevek, s katerim obvarujemo tla pred vremenskimi vplivi, počrpamo dušik, ki je še ostal na razpolago v tleh, s koreninami tega dosevka rahljamo tla in, kar je najpomembnejše, na koncu z zaoravanjem tega dosevka v tla vnesemo organsko maso. V tem primeru njivo v jesenskem času preorjemo in pustimo odprto brazdo preko zime, da mraz »predela« brazdo, zdrobi grude. Pri tem načinu je spomladi zelo pomembno, da to brazdo čim prej (ko je primerna nosilnost tal) zapremo, da prekinemo izhlapevanje vode iz tal (evoporacija) ter hkrati njivo v grobem tudi poravnamo. Ta ukrep običajno izvedemo z orodjem, kot je vlača, ali s čim podobnim. Ko tako njivo poravnamo, imamo pri predsetveni pripravi tal bistveno olajšano delo, preprečili smo neenakomerno izsušitev tal, hkrati pa ne bo bojazni, da kaleča koruza ne bi prišla v stik s trdo podlago, kjer je vzpostavljen kapilarni vzpon vode. Pravilno in pravočasno izvedeni ukrepi predsetvene priprave pridejo še posebej do izraza v neugodnih spomladanski razmerah, če nastopi pomanjkanje padavin in vlage v času vznika koruze.

Integrirana pridelava, ki je velikokrat kombinirana s podukrepom ZEL - ozelenitev njivskih površin, zahteva, da je površina preko zime ozelenjena. Tako po spravilu predhodnega posevka njivo obdelamo, sledi pa setev različnih prezimnih rastlin. Za ozelenitev teh površin se v praksi največkrat uporabijo križnice, detelje, trave ali mešanice TDM oz. DTM. Kako v jesenskem času pripravimo njivo, je odvisno tudi od mehanizacije, ki jo imamo na razpolago.

V osnovi pa razlikujemo pripravo oz. obdelavo na lažjih in težjih tleh.
Na lažjih tleh npr. po spravilu žit tla obdelamo z gruberjem oz. tako imenovanim strniščnim plugom. Ta prva obdelava mora slediti čimprej po spravilu žit (razen, če so tla presuha, da obdelava ni možna), to je v mesecu juliju. Ker je v tem času še običajno prezgodaj za setev ozelenitve, sledi še ena obdelava tal z istim orodjem. Istočasno lahko posejemo tudi ozelenitev (če imamo vgrajeno priročno centrifugalno sejalnico ali sejalnico na odgrebala ter je s tako napravo možno posejati željeno zvrst semena). Tako posejano ozelenitev v spomladanskem času obdelamo spet s kombiniranim orodjem, tako imenovanem gruberjem. Zavedati pa se moramo, da posejana ozelenitev (pa tudi če zgodaj spomladi izgleda še tako majhna in redka) doživi v spomladanskem času, ko se temperature nekoliko dvignejo, ekspanzijo rasti, kar nam lahko pri obdelavi predstavlja problem (če imamo ozelenitev namenjeno za zeleno gnojenje). Tako ima prepozna prva obdelava ali obdelava v neustreznem času (prevlažna tla) za posledico, da se nam njiva ponovno močno obraste. Taka njiva po obdelavi izgleda čista in zdi se nam, da smo vso zeleno odejo, ki je lepo rasla, zadelali v tla. Zgodi pa se nam, da se vsaka »nepodrezana« rastlina čez čas dvigne in potem imamo naenkrat na njivi situacijo, ko je koruza v fazi kaljenja, plevel (detelja, trava, ogrščica … oz. kar smo sejali za ozelenitev) pa je naenkrat visok 10, 15 ali več cm. Zaradi tega je tako pomemben prvi obhod obdelave (glede na velikost prezimnega posevka ter primerne vlažnosti tal). Če iz kakršnih koli razlogov nismo uspeli pravočasno izvesti te prve spomladanske obdelave, se je v tem primeru smiselno poslužiti dovoljenega kemičnega ukrepa uničenja te zelene odeje z neselektivnim herbicidom. Običajno zadošča že polovični odmerek tega herbicida. Nato po vsaj 10-14 dneh sledi predsetvena obdelava.
Pred zadnjo obdelavo tal potrosimo še mineralna gnojila (glede na analizo tal in gnojilni načrt), okvirno pa odvzamemo z njive pri 10 tonah koruznega zrnja (koruznico pustimo na njivi) 140 kg dušika, 70 kg P2O5 in 50 kg K2O.
Pri pridelku 55 ton silaže/ha pa njivo osiromašimo za 200-220 kg dušika, 90-100 kg P2O5 in 250-260 kg K2O.

Na težjih tleh si ukrepi sledijo nekoliko drugače. Z nepravilno obdelavo oz. spletom okoliščin lahko imamo v posameznem letu zaradi ukrepa ZEL večji izpad pridelka, kot pa znaša nadomestilo za izvajanje tega ukrepa, zato moramo tej problematiki posvetiti toliko več pozornosti. Težja tla po žetvi obdelamo tako, da jih globoko podrahljamo. Pred setvijo ozelenitve njivo obdelamo s kombiniranim orodjem (t.i. gruberjem), istočasno tudi posejemo ozelenitev, če imamo montirano sejalno napravo. V kolikor na težjih tleh nismo podrahljali tal, se lahko oranja takih tal poslužimo tudi pred setvijo ozelenitve. Na težjih tleh bi bilo priporočljivo, da bi v tem primeru naredili nekoliko bolj grobo strukturo tal, da se nam tla ne bi prehitro zamuljila ter bi bila s tem še bolj nepropustna za vodo. Spomladi je velikokrat na težjih tleh problematična nosilnost tal, zato ni smiselno pretiravati pri prvi obdelavi takih tal v kolikor je vlažnost tal neprimerna, saj si naredimo na njivi več škode kot koristi. Če na takih tleh nismo pravočasno uspeli narediti prvega prehoda obdelave, se poslužujmo zgoraj opisanega kemičnega zatiranje te ozelenitve, nato sledi predsetvena obdelava. Pri tej obdelavi je pomembna tudi globina te predsetvene obdelave. Zaželjeno bi bilo, da bi obdelovali samo 5-6 cm globine, kar pa v tem primeru zaradi zadelave organske mase ni možno. Zato nam mora biti cilj, da ne obdelujemo globlje kot 10 cm, hkrati pa imamo na tem stroju zadnje orodje, valjar, ki nam stisne zemljo ter tako vsaj delno ponovno vzpostavi kapilarni vzpon vode, da bo kaleče zrno prišlo v stik z vlago.

Setev in usmeritve, ki nas morajo voditi pri izbiri hibridov
Še vedno velja star pregovor kakršna setev, takšna žetev, mogoče bi danes lahko ta rek delno dopolnili in bi rekli: »Brez dobre setve zagotovo ni dobre žetve, ali dobra setev je eden izmed temeljnih pogojev za dobro žetev«.
Na kaj moramo biti posebej pozorni pri izbiri, odločanju za posamezen hibrid:
• namen uporabe (zrno za sušenje, zrno za miksiranje, silaža)
• tip zemljišča, ki ga imamo na razpolago
• zrelostni razred (FAO razred)
• tolerantnost hibrida na stresne razmere (visoke temperature, suša ...)
• tip, oblika zrna (trdinka, zobanka …)
• lastnost sproščanja vlage v jesenskem času
• odpornost hibrida na polego cele rastline
• odpornost hibrida na izpadanje storžev, odpornost na plesnivost storžev
• preizkušenost hibrida v našem pridelovalnem območju (najboljša lastna spoznanja)

Pri odločitvi za izbiro hibrida moramo v prvi vrsti vedeti, za kak namen bomo pridelovali. Od tega podatka je nato odvisen zrelostni razred in običajno tip zrna. Če imamo za namen pridelovanje silaže, se običajno poslužujemo nekoliko višjih zrelostnih razredov, nekje od FAO 350 pa do FAO 450 (pa še to na srednje težkih do težkih tleh), pri višjih FAO razredih že kar precej tvegamo. Ob setvi namreč nikoli ne vemo, kakšna rastna sezona nas čaka (koliko bo padavin, kakšne bodo maksimalne temperature in zelo pomembno je tudi, kdaj, v kateri fazi razvoja koruze bodo te temperature tudi nastopile). Vsi vemo, da je zrelostni razred povezan z dolžino vegetacije in daljša kot je vegetacija, kasneje nastopi faza oprašitve. Taka rastlina je dalj časa podvržena nevarnosti, ki preti v fazi oprašitve. Oprašitev je motena zaradi stresnih situacij (predvsem visoka temperatura v času oprašitve (sterilen pelod) ter pomanjkanje vlage). Zgodnejši hibridi zaključijo to fazo nekoliko prej in so tako prej izven nevarnosti motene oprašitve, ki jo največkrat povzročijo visoke temperature. To se je pojavljalo tudi v lanskem letu, ko so se na hibridih višjih zrelostnih razredov pojavljali prazni storži.
Poudarimo eno pomembno lastnost pri hibridih. To je toleranca na stresne razmere. Ta lastnost nam pove, kako je nek hibrid fleksibilen, kako se prilagaja manj ugodnim vremenskim pogojem, rastišču … Vendar to ne pomeni, da je sedaj ta hibrid imun za vse te pojave, ampak je v primerjavi z drugimi manj občutljiv na te spremembe. Posledica je, da je tak hibrid v vremensko manj ugodnih letih ali na slabših rastiščih doseže v primerjavi z drugimi hibridi boljši rezultat. Tolerantni hibridi praviloma v povprečnih rastnih sezonah niso na vrhu (med šampioni), so nekje v povprečju pri pridelku, izkažejo pa se nato v manj ugodnih letih oz. dajo na slabših tleh še vedno zadovoljiv pridelek.

Pri izbiri hibrida bo v ospredje vse bolj prihajala tudi lastnost odpornosti storža na plesnivost in posledično okuženost zrnja z mikotoksini, ki povzročajo nemalo problemov pri živalih. Najbolj razširjena gliva plesnivosti storžev je Fusarium spp, ki je prisotna v naravi. Plesnivost v storžih se pojavlja v žariščih. Storži plesnijo od vrha navzdol. Okužena zrna so prekrita z belkasto ali svetlorožnato prevleko. Pri zgodnji okužbi storža zrn sploh ni. Največ okužb je v mlečni in voščeni zrelosti. Okužba je močnejša, če je v času vegetacije vlažno in hladno vreme, prav tako pa bolezen pospešuje preveliko gnojenje z dušikom. Bolezen je izrazitejša še na oslabljenih in prevrnjenih rastlinah. Proti tej bolezni se borimo z izbiro odpornejših hibridov, s pravilnim gnojenjem z dušikom ter kasneje s pravilnim skladiščenjem zrnja, da v skladišču ne pride do nadaljnje širitve te bolezni.

V zadnjih letih opažamo, da dosežemo primerno temperaturo tal za setev (to je 10 °C) vse bolj zgodaj, s čimer je nato povezana tudi zgodnejša setev, z njo pa seveda tudi večja nevarnost zmrzali, ki bi lahko nastopila nekoliko kasneje (v začetku maja). Seveda pa ima zgodnejša setev kar nekaj prednosti: večji je potencial za višje pridelke - daljša je vegetacija, rastlina zaradi morebitnega pomanjkanja vlage razvije večji koreninski sistem, manjša nevarnost pojava visokih temperatur v času oprašitve ... Število rastlin na m2 prilagodimo priporočilu za posamezen hibrid, med samo setvijo pa je pomembno, da kontroliramo posamezne sejalne enote ter si tako zagotovimo želeno število rastlin/m2, kar je osnova za dober pridelek.


Želimo vam uspešno setev.

Boštjan Ferenčak, univ. dipl. inž. agr.
KG Rakičan d.d., PC Poljedelstvo