Uravnotežena prehrana krav molznic v prehodnem (tranzicijskem ) obdobju (3 tedne pred telitvijo in 6 tednov po njej) je odločujoča za celotno obdobje laktacije. Za sestavljanje uravnoteženih dnevnih obrokov moramo poznati hranilno vrednost krme, potrebe živali v različnih obdobjih proizvodnje in fiziološke značilnosti prebave.

Za prvo obdobje laktacije je značilno:
- hitro povečevanje mlečnosti, 
- počasnejše povečevanje ješčnosti, 
- negativna energetska bilanca.

Najvišjo mlečnost krave dosežejo med 4. in 8. tednom. Najvišjo dnevno konzumacijo pa dosežejo krave šele med 8. in 12. tednom.
Glavni razlog, da krave predčasno zapuščajo hleve, so slaba plodnost, obolenja parkljev in presnovna obolenja: poporodne mrzlice, zasuki siriščnika, ketoze, acidoze … 80 % zdravstvenih problemov pri kravah molznicah izvira iz prehranskih napak:
- pomanjkanje energije v obroku, 
- pomanjkanje strukturne vlaknine, 
- višek škroba in sladkorja v obrokih. 

Prvi tedni po telitvi so najbolj kritično obdobje v prehrani krav. Zaradi hitrega povečevanja mlečnosti po telitvi in oslabljenega delovanja prebavnih organov ter slabše ješčnosti v tem obdobju je najpogostejši omejitveni faktor v tej proizvodni fazi oskrba z energijo. V tem obdobju prihaja pri molznicah do tako imenovane negativne krmne bilance. 

Prehrana v tem času naj bo čim bolj usklajena s potrebami živali. Osrednja točka menedžmenta in prehrane živali naj bodo ukrepi za povečevanje zauživanja volumunozne krme ter povečevanja deleža najkakovostnejše močne krme v obroku.

Priporočila za oskrbo krave molznice (600 kg telesna masa, 4,5 % mlečne maščobe, 3,6 % mlečnih beljakovin, (mikrobna sinteza beljakovin: 10,1 g/MJ ME)

Konzumacijska sposobnost krav 

Količina krme (suha snov - SS obroka), ki jo lahko krava na dan poje, je osnovno izhodišče za izračun obroka in za učinkovito vodenje prehrane krav. Obsežne raziskave so nam vodilo, koliko suhe snovi lahko krava določene pasme z znano telesno maso in znano mlečnostjo poje. Ob tem vemo, da na zauživanje krme vplivajo tudi lastnosti (kakovost) krme in sestava obroka. Šele takrat, ko je krma dobre kakovosti in ko smo obrok izravnali po vseh hranilnih snoveh, je možna optimalna konzumacija.

Smo pred težko nalogo! 

- konzumacija SS je omejena; 
- osnovna krma ni vsa odlične kakovosti; 
- krave s proizvodnjo 6.000 kg mleka v laktaciji potrebujejo povprečno koncentracijo NEL v SS obroka 6,2 MJ NEL; 
- krave, ki namolzejo 10.000 kg mleka v laktaciji, potrebujejo 6,9 - 7,2 MJ NEL v SS obroka ter 16 do 18 % surovih beljakovin v suhi snovi obroka; 
- tako visoke potrebe po hranilnih snoveh lahko v praksi dosežemo z vključevanjem najboljše voluminozne krme, močnih krmil in mvm (mineralno vitaminskih mešanic).

Priprava krav na novo laktacijo 

Poskrbimo, da krave ne bodo naložile preveč energijskih telesnih rezerv (maščob) v zadnjem obdobju laktacije in v dobi presušitve. V času presušitve krmimo kravam priporočene mvm za presušene krave, ki so bogate z minerali, ki so antagonisti anionom (Mg). 4 tedne pred porodom se izogibajmo krmljenju Ca, K. V dobi presušitve morajo krave dobivati obroke, ki imajo negativno razmerje med kationi in anioni. Negativno razmerje pozitivno vpliva na žlezo obščitnico, ki skrbi za normalno oskrbo krave s Ca po porodu. V tej fazi pripravimo krave na zauživanje velikih količin krme (srednje kakovosti) ter v obroke vključimo že močno krmilo, ki ga bodo krave dobivale po telitvi (2-3 kg/dan).

Negativna energetska bilanca 

Najpogostejši omejitveni dejavnik v prvem obdobju laktacije je oskrba krav z energijo. V tem obdobju prihaja do tako imenovane negativne energetske bilance.

Krave črpajo svoje telesne rezerve 

Negativna krmna bilanca je tem večja, čim višja je mlečnost po kravi in čim manjša je količina zaužite energije. K negativni energetski bilanci privedemo tudi krave, ki imajo ob telitvi kondicijo nad 3,5.
Krave, ki v času presušitve naložijo preveč maščob (telesnih rezerv), imajo resne presnovne in reprodukcijske motnje po telitvi.Te krave so po telitvi še bolj neješče.
Količina telesnih rezerv, ki jih krava mora mobilizirati, je odvisna od koncentracije energije v krmi in od njene konzumacijske sposobnosti, od energetskih rezerv v telesu in od dnevne mlečnosti.
Koliko smejo krave shujšati ?
Krave z normalno kondicijo 3,5 in 25 mm hrbtne maščobe lahko v prvih 80 do 100 dneh laktacije izgubijo 50 kg telesnih rezerv za sintezo mleka ali max. 10 % telesne mase. Te krave izgubijo 10 mm maščobe in preidejo v nižjo kondicijo, na teden izgubijo 5-6 kg telesnih maščob.
Berger in Hoffmann (1996) sta ugotovila da krave brez zapletov lahko v tej fazi laktacije tvorijo s pomočjo rezerv 320 kg mleka (dnevno 3 - 4 kg) in pri tem razgradijo dnevno 0,5 kg telesnih rezerv.
Drugače je pri kravi, ki zaužije 16-18 kg SS na dan in proizvede 35 kg mleka. Iz krme s koncentracijo 7 MJ NEL dobi 119 MJ NEL; potrebe za tolikšno proizvodnjo pa so 153,2 MJ NEL. Za 34 MJ NEL manjkajoče energije mora krava razgraditi 1.500 do 2.300 g telesnih rezerv. Pri tej kravi je riziko za ketozo in zamastitev jeter velik.

Oskrba krav molznic z energijo 

Vzroki za preslabo oskrbo z energijo so lahko številni, posledica pa je pomanjkanje glukoze. Glukoza je potrebna za nastajanje mleka ter za druge pomembne funkcije v organizmu.
Potrebe krave, ki molze 40 kg na dan, so 2,8 do 3,2 kg glukoze na dan.
Ogljikovi hidrati, sladkor, škrob, celuloza in hemiceluloza se preko razgradnje v vampu razgradijo do hlapnih maščobnih kislin.
Z glukozo oskrbimo krave:
- s pomočjo škrobov, razgrajenih v tankem črevesju (s pomočjo prebavnih encimov nastane iz 1g škroba 1,1 g glukoze);
- s pomočjo sinteze glukoze preko presnove v jetrih iz propionata in aminokislin s pomočjo razgradnje v vampu;
- direktno z dodatki v krmo (propilenglycol, propionat, melasa, glicerin).

Škrob in sladkor sta glavna izvora energije, ki je potrebna za mikrobielne procese v vampu (pri sintezi beljakovin). Dobro pa je del žit nadomestiti s pesnimi rezanci (hemiceluloze so razgradljive počasneje). Če v obroku manjka lahko dostopne energije, se zmanjša proizvodnja mleka, ker ni dovolj mlečnega sladkorja, zmanjša se sinteza beljakovin … ( v obrokih se priporoča kombinacija lahko in težje razgradljivih ogljikovih hidratov).
Če je v obroku dovolj sladkorja, amoniaka (surovih beljakovin) v vampu pa krava nima dovolj, sinteza mikrobielnih beljakovin ni možna (nevarnost acidoze).
Če kravam krmimo prevelike količine močnih krmil, ne morejo pojesti dovolj voluminozne krme, to privede do zakisanja vsebine vampa (acidoza).

Pri debelih kravah je nevarnost acidoz še večja, ker pojedo manj osnovne krme 

- Acidoza in ketoza sta povezani. 
- V zakisani vsebini vampa se tvorijo strupene snovi, ki poškodujejo jetra, tudi odvečne maščobe iz telesnih rezerv povzročajo obolenja jeter, obolenja parkljev … 
- Škroba in sladkorja v SS obroka sme biti do 30 %. 
- Dober izvor energije so maščobe, stabilne v vampu. Pomagajo pri zmanjševanju negativne energetska bilance, ker vsebujejo 18 - 25 MJ NEL/kg. Krave jih lahko dobijo 500 g na dan. Z njihovo uporabo se nevarnost ketoze zmanjša, mlečnost se poveča za 2 do 3,5 kg mleka na dan in delež maščob v mleku se zviša za 2-3 %.

Ustrezna fiziološka struktura obroka 

Oskrba s primernimi količinami strukturne surove vlaknine vzdržuje normalno kislost vsebine vampa (PH med 5,5 in 7). Pomanjkljiva oskrba s surovo vlaknino vamp zakisa in to preprečuje razmnoževanje in rast mikroorganizmov.V obroku ne sme biti preveč močne krme (naenkrat max. 3 kg). Strukturna vlaknina so tista vlakna, ki so pri suhi krmi daljša od 2 cm, pri mokri krmi pa daljša od 8 cm.
V obrokih krav mora biti 18 % surove vlaknine, od tega 60 % strukturne ali 11 % obroka v kg SS. To pomeni min. 400 g na 100 kg telesne mase živali

Prekontrolirajmo obrok glede strukturne vlaknine: 
- opazujmo konsistenco blata; 
- v pomoč so nam rezultati mlečne kontrole (delež masti v mleku in razmerje m/b; če je razmerje 1 do 1,2, imamo v obroku premalo strukturne vlaknine); 
- zakisanje vampa ni zmeraj posledica premalo strukturne vlaknine, ampak pogosto nepravilnega razmerja med osnovno krmo in koncentrati (izpodrivanje osnovne krme cca 0,5 kg/kg močne krme); 
- pri strukturno revnih obrokih se zmanjša ješčnost živali tudi do 20 %; manj izločene sline zniža puferno kapaciteto na odgovarjajočo ph vrednost vampa. Zmanjša se motorika vampa, motena je celotna presnova. Posledice: povečano število somatskih celic v mleku, vnetja parkljev, notranjih in spolnih organov.

Beljakovine obroka 

Za višjo mlečnost niso potrebne samo večje količine beljakovin v obroku, ampak tudi njihova boljša kakovost. Za 40 l mleka mora krava imeti v obroku že dovolj v vampu nerazgradljivih beljakovin (by-pass proteini = 30 do 35 %). Izkoristljive surove beljakovine so seštevek mikrobielnih beljakovin (tistih, ki nastajajo v vampu) in beljakovin, ki se razgradijo v tankem črevesju. Brez energije se ne morejo tvoriti nobene.
V vampu se večina zaužitih surovih beljakovin razgradi do amoniaka, ki ga drobnoživke vgradijo v lastne beljakovine. Za to sintezo potrebujejo lahko dostopno energijo (ogljikovi hidrati - škrob in sladkor) min.1,615 g N/MJ ME (10 g sur.belj./MJ ME).
Vsi ukrepi za izboljšano oskrbljenost mikroorganizmov z fermentabilno energijo povečujejo tudi vsebnost beljakovin v mleku.
V 1 kg SS obroka mora biti minimalno 10 % razgradljivih beljakovin - če jih ni dovolj in če N ni na razpolago, se mleko ne more tvoriti.
Sinteza beljakovin v vampu je odvisna od: oskrbe z energijo, vsebnosti razgradljivih beljakovin v krmi, od strukture in topnosti proteinov, od pogojev v vampu - koncentracije amoniaka, ph vrednosti, od časa zadrževanja krme v vampu, od vsebnosti mineralov v obroku … P, S, Zn …
Krave z nizko mlečnostjo lahko 90 % potreb po beljakovinah pokrijejo z mikrobielno sintetiziranimi v vampu.
V praksi se je pokazalo, da so by-pass beljakovine in zaščitene maščobe dober izvor beljakovin in energije, ki ne znižujejo PH vampa.
Zaščitene maščobe niacin, zaščiteni metionin in propionat pomagajo pri preventivi pred ketozo. Kelirani minerali: Se, Mn, Cu, Zn skupaj z vitaminom E in beta karotinom. pripomorejo k večji odpornosti krav, ščitijo organizem pred vnetji.
Za izboljšanje mikrobielnih procesov v vampu in stabilizacijo PH vampa vključimo B-vitamine in kvasovke.
Za čvrstost roževine parkljev vključimo v krmo biotin, Zn ter druge mikroelemente.

Zaključki: 
- S ciljanimi prehranskimi ukrepi v prvih 100 dneh laktacije ohranimo krave zdrave in plodne. 
- Dve tretjini potrebne energije moramo zagotoviti s stimuliranjem zauživanja dnevne količine krme in tretjino z višjo koncentracijo energije v krmi. 
- Pester obrok - kombinacija krmil zmeraj pripomore k večji ješčnosti. 
- Pravilna prehrana presušenih krav in navajanje na močno krmo, ki jo bodo dobile po telitvi. 
- Močna krma mora biti kakovostna. Ne sme izpodrivati osnovne krme. Kravam jo razdelimo vsaj v treh dnevnih obrokih. 
- V prvem mesecu laktacije rajši krmimo manj močne krme kot preveč - tudi na račun manjše proizvodnje mleka. Zdravje krav je pomembnejše!