Se bomo z avtomobili vozili ekološko, a bomo hkrati lačni? To vprašanje je na nedavni okrogli mizi o biogorivih na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni svojim sogovornikom postavila Mariča Lah, članica uprave murskosoboške Panvite, ki je ena največjih proizvajalk hrane pri nas.
Mnogi so namreč prepričani, da k divjanju cen žit in posledično hrane izdatno prispeva tudi uporaba kmetijskih rastlin - zlasti oljne ogrščice, koruze in pšenice - za energetske namene, kar bi utegnilo v bližnji prihodnosti znova ogroziti prehransko varnost človeštva.
Evropska unija si je letošnjo pomlad postavila tri cilje: izpuste ogljikovega dioksida naj bi do leta 2020 zmanjšala za 20 odstotkov, do istega leta naj bi v oskrbi z energijo obnovljivi viri predstavljali prav tako 20-odstotni delež, EU v celoti in vsaka članica posebej pa mora imeti med gorivi za pogon vozil vsaj deset odstotkov biogoriv. Po napovedih Hinka Šolinca, vodje oddelka za učinkovito rabo obnovljivih virov energije na okoljskem ministrstvu, se bodo že ta mesec v Bruslju začela pogajanja o delitvi teh bremen. "Še pred pol leta smo se v Sloveniji bali, da bo moral delež energije iz obnovljivih virov pri nas znašati 20 odstotkov, zdaj pa kaže, da nam lahko odmerijo tudi do 45 odstotkov," pravi Šolinc.
Biogoriva pridobivajo pretežno iz poljščin, ki so v osnovi namenjene prehrani ljudi in živali, imenujejo pa jih biogoriva prve generacije. Toda dr. Peter Novak, dekan Visoke šole za tehnologije in sisteme v Novem mestu, v zvezi z njimi opozarja: "Proizvedena so iz semen oljne ogrščice, pšenice, koruze in soje, pri čemer se uporabi le deset do petnajst odstotkov rastline, vse drugo gre v nič. Tak način uporabe rastlin za biogoriva, posebno za biodizel, je okolju neprijazen in neprimeren. Tudi zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida je minimalno, zato mislim, da je prava rešitev prehod na drugo generacijo biogoriv, kjer bomo lahko bioetanol proizvajali iz 90 ali 100 odstotkov rastline." Po mnenju profesorja Novaka pa je pot do tega dolga in bo trajala približno desetletje.
Glede na to, da lendavska nafta gradi tovarno biodizla s 60.000-tonsko zmogljivostjo, dr. Novak svetuje: "Narediti moramo tovarno, ki bo predelala vso rastlino, in ne nekaj, za kar vnaprej vemo, da okolju dolgoročno ne bo prijazno in da tudi ne bo ekonomsko utemeljeno. Za Slovenijo je ključno to, da se odloči za tehnologijo druge generacije biogoriv. V gozdu in na poljih imamo ogromno odpadkov, ki jih lahko koristno predelamo v bioetanol, poljedelstvo pa naj ostane za pridelavo kakovostne hrane, saj bo hrana v tem stoletju strateška surovina."
Besedilo: Tatjana Pihlar
Medij: Dnevnik, www.dnenvik.si
