Vir: interni

Koruza (latinsko ime Zea mays) je v Evropi najmlajša med pomembnejšimi žitaricami. Iz centralne Amerike, današnje Mehike in Kube jo je v Evropo pripeljal Krištof Kolumb konec 15. stoletja. Osvajalci so jo hitro razširili v Afriko, Indijo in Kitajsko. Danes največ koruze pridelajo v Severni Ameriki, saj je pridelajo skoraj polovico svetovnih količin. Pomembnejše pridelovalke so še Kitajska, Brazilija, države bivše Sovjetske zveze in Mehika. Poleg ZDA so največje izvoznice Argentina, Južnoafriška republika, Francija in Tajska.

Koruza je pomembna predvsem kot živinska krma, industrijska rastlina (škrob, olje) in kot ljudsko živilo (polenta, koruzni kruh, koruzni zdrob, prikuha). Koruzna moka je vsestransko uporabna (za kruh, polento, peciva). Ker ne vsebuje glutena je primerna za bolnike s celiakijo. Iz koruznega olja se izdelujejo margarine, majoneze, kreme, kozmetični ter farmacevtski izdelki.  

Že Indijanci v predkolumbovski dobi so verjeli, da koruzno zrnje prinaša srečo in še danes velja za simbol moči, obilja in miru.