Vsi vemo, da se na dan Svetega Martina mošt spremeni v vino, v resnici pa je to poganski praznik, ki so ga naši predniki praznovali, da so se zahvalili za letino. Legenda pravi, da je Sveti Martin spremenil vodo v vino kot Kristus v Kani galilejski, in tako naj bi se okrog Martinovega mošt spremenil v vino.

Sveti Martin se je rodil leta 316 v Sabariji na Madžarskem, kasneje je živel v Italiji. Pri dvanajstih letih je zaprosil za sprejem med katehumene (uvajanje v krščanstvo) saj si je želel postati puščavnik. Pri petnajstih pa je stopil v državno vojsko ter postal častnik gardne konjenice. Ko se je poslovil od cesarske službe se je napotil k škofu Hilariju v Poitiers, kjer je nekaj let kasneje prejel mašniško posvečenje in ustanovil prvi samostan na francoskih tleh. V mestu Tours je bil izvoljen za škofa. Zaradi svoje skromnosti in ljubezni je bil pri ljudeh zelo spoštovan, zato ga je ljudstvo izbralo za svojega zaščitnika. Legenda pripoveduje, da je v svoji skromnosti zavrnil škofovsko mesto in se vernikom skril, njegovo skrivališče pa so izdale goske z gaganjem. Tudi ko je sprejel mesto škofa, je ostal neizmerno skromen. Ni se preselil v škofovsko palačo, pač pa je živel z menihi v revnih kočah pred mestnimi vrati. Do smrti je bil znan po svojem zavzemanju za reveže. 

Kmalu po njegovi smrti, 8. novembra 397, so ga ljudje začeli častiti kot svetnika. Bil je eden prvih svetnikov - nemučencev, ki mu je Cerkev priznala svetniško čast.