Šparglji so ena prvih vrst pomladne zelenjave. Njihova sezona se začne z aprilom in traja vse do sredine junija, vrhunec pa doseže okoli prvomajskih praznikov.
Šparglji že od nekdaj veljajo za delikateso pa tudi za zelo zdravo živilo, ki naj bi pomagalo pri mnogih tegobah in učinkovito izboljševalo celo moško spolno moč. To so vedeli že stari Rimljani, ki so slastne šparglje cenili kot aristokratsko jed, nič manj pa se ni nad njimi navduševal dunajski cesarski dvor pred prvo svetovno vojno.
V Sloveniji rastejo v naravi štiri vrste špargljev. Navadni špargelj (Asparagus officinalis L.), ki ga tudi gojimo, lasasti špargelj (A. tenuifolius Lam.), obmorski špargelj (A. maritimus (L.) Mill.) in ostrolistni špargelj (A. acutifolius. L.), ki ga bolje poznamo kot divji špargelj in ga nabiramo predvsem na Primorskem. Raste na gozdnih robovih in med grmovjem, njegovi poganjki pa so mnogo tanjši od gojenih.
Prehrambena vrednost
Špargelj je bil najprej znan predvsem kot zdravilna rastlina in kot takšnega so ga tudi gojili. Danes je znan predvsem kot odlična vrtnina, vendar se zaradi svoje kemične sestave pogosto znajde na jedilnikih različnih diet.
100 g špargljev vsebuje:
| Voda | Beljakovine | Maščobe | Ogljikovi hidrati | Mineralne snovi |
| 92,9 % | 2,1 % | 0,2 % | 4,1 % | 0,7 % |










