Z novim primerom slinavke in parkljevke v Veliki Britaniji, so se v slovenski javnosti pojavile bojazni, da bi se omenjena bolezen lahko pojavila tudi v Sloveniji. V Skupini Panviti smo se zato odločili, da obiskovalcem našega portala bolj podrobneje razložimo omenjeno bolezen.

Kaj je slinavka in parkljevka?

Slinavka in parkljevka je akutna, vročinska in izredno kužna bolezen, predvsem goveda, ovac in koz, pa prašičev in tudi nekaterih vrst divjadi, predvsem jelenjadi in srnjadi. Zanjo je dovzeten tudi človek, zlasti otroci, vendar le pri množični izpostavitvi in še to zelo redko.

Za slinavko in parkljevko so značilni mehurjasti izpuščaji, ki se pojavijo v ustih, na svitku ali na seskih, in pa značilno slinjenje v dolgih tankih nitih.

Za bolezen je značilno, da se širi zelo hitro, na drugo žival pa se prenaša posredno ali neposredno. Najpogostejši prenos bolezezni je skozi usta s kontaminirano krmo ali vodo oz. pri lizanju s slino ali kako drugače onečedenih predmetov. Prav zaradi toliko različnih prenosnih poti spadata omenjeni bolezni med najbolj prenosljivi, kjer so preventvni ukrepi zelo strogi in številni. Med preventivne ukrepe štejemo:

• razkuževanje obuval,
• razkuževanje transportnih sredstev z namestitvijo bazenov,
• razkuževanje farmskih in ostalih nastanitvenih objektov,
• razkuževanje nakladnih ramp ter
• zatiranje glodalcev z različnimi kemičnimi preparati.

Pri izbiri razkužila za nadzor širjenja slinavke in parkljevke je zelo pomembno, da preverimo njegovo delovanje na povzročitelja bolezni, saj niso vsi preparati med sabo nadomestljivi.

Razširjenost bolezni pri nas in po svetu

Bolezen je medijsko najbolj  izpostavljena v Veliki Britaniji, kjer so zabeležili tudi prvo večjo epidemijo. Britanska vlada je leta 2001 načrtno usmrtila več kot 2 tisoč glav govedi,  začasno prepovedala izvod mesa, s čimer je najbolj prizadela predelovalno industrijo ter vpeljala druge varnostne ukrepe. Skupaj je epidemija povzročila za več kot 16 (!) mld dolarjev škode.

V Sloveniji se je bolezen prvič pojavila leta 1968. Takrat so obolele živali in živali, za katere je obstajal sum infekcije,  takoj ubili in neškodljivo odstranili (sežig), pravtako tudi okužen material s teh farm. Ostale, neokužene živali pa je država, v varnostnem pasu do 10 km, preventivno cepila. 

Čeprav nikoliko ne vemo, kdaj bi lahko bolezen izbruhnila tudi v Sloveniji, v Skupini dnevno opravljamo laboratorijske teste in opazujemo živali na morebitne znake bolezni.