Iz arheoloških najdišč je znano, da so jagode nabirali že v kameni dobi. V srednjem veku so obstajale površine, kjer so načrtno gojili gozdne jagode. V novejšem času pa so francoski priseljenci ob reki Sankt-Lorenz našli divjo obliko jagode z velikimi plodovi, katera je prišla v Evropo v 18. stoletju kot ameriška škrlatna jagoda. Leta 1714 je bila odkrita še Čilenska jagoda, ki je imela največje plodove do takrat. Nizozemskim botanikom je leta 1750 uspelo križanje ameriške škrlatne jagode in Čilenske jagode in nastala je rastlina, na osnovi katere so se jagode razvijale vse do danes.

100 g jagod vsebuje

kcal	kJoule	voda	maščoba	kalij	kalcij	magnezij	Vitamin C
32	134-136	90 g	0,4 g	147 mg	26 mg	15 mg	64 mg

Pozitivni učinki uživanja jagod

Jagode vsebujejo še katezine, ki v organizmu delujejo antibakterijsko in posredno preprečujejo vnetja ter vežejo tudi težke kovine. Barvila, ki dajejo jagodam značilno rdečo barvo, delujejo antikancerogeno.