Kapitalsko povezovanje Panvite s Krasom za zdaj na stranskem tiru, ostaja pa poslovno sodelovanje

Skupino podjetij Panvita, v kateri deluje že trinajst gospodarskih družb in ima sedež v Rakičanu, načrtuje letos organsko rast poslovanja za dobro desetino, kar pomeni skupno realizacijo v višini 90 milijonov evrov, povečanje izvoza za 50 odstotkov in za milijon evrov pozitivnega čistega poslovnega izida. »Kljub nestabilnim razmeram v panogi sledimo tem ciljem. Že v začetku letošnjega avgusta smo presegli skupni izvoz iz leta 2006, letošnjega bo v vrednosti 7,5 milijona evrov,« je povedal predsednik uprave Skupine Panvita mag. Dejan Židan.

Sodelujejo z več kot tisoč družinskimi kmetijami v Pomurju

Kapitalsko povezovanje s Krasom, o katerem je bilo v zadnjem letu dni, po podpisu pisma o nameri, veliko govora, je za zdaj odloženo na stranski tir, ostaja pa poslovno sodelovanje med njima. »O obliki tega sodelovanja smo se dogovorili, ob tem pa sklenili, da javno tega ne bomo razkrivali,« je na vprašanje, kakšno bo omenjeno poslovno sodelovanje, odgovoril Židan, ki ne izključuje morebitnega kapitalskega povezovanja še kdaj v prihodnosti. V Skupini Kras so prepoznali, tako Židan, kakovostnega domačega partnerja, ki ga odlikuje prepoznavna tradicija in bi lahko sodelovanje med njima dalo vrsto sinergijskih učinkov.
Cilj Skupine Panvita je v obdobju do leta 2011 doseči 70-odstotno skupno rast poslovnih prihodkov družbe, stabilen in uravnotežen razvoj skupine in zaposlenih ter 6-odstotni donos na kapital. Panvita postaja pomemben proizvajalec hrane v srednji Evropi, med njenimi načrti je internacionalizacija poslovanja. »Za nas to pomeni, da na tuje trge vstopamo prodajno in kapitalsko, hkrati pa se ves čas primerjamo z najuglednejšimi tujimi konkurenti.« Panvita pri svoji proizvodnji sodeluje s čez tisoč družinskimi kmetijami v Pomurju, saj lahko le povezani učinkovito nastopajo na evropskem trgu, poudarja Židan.

Sledljivost »od njive do mize«

Za razvoj kadrov skrbijo preko internega izobraževalnega centra kot koordinatorja izobraževanj, pri tem bo prihodnje leto poseben poudarek prav na pridobivanju znanj s področja internacionalizacije poslovanja ter primernih dobrih praks v drugih okoljih. Panvita ima proizvodnjo organizirano po sistemu »od njive do mize«, v takšni sledljivi in nadzorovani proizvodnji (zanjo so pridobili tudi več domačih in mednarodnih certifikatov kakovosti) vidijo eno od svojih bistvenih konkurenčnih prednosti. Kljub letošnji neugodnim vremenskim razmeram za rast pridelka so v Panviti, ki obdeluje 3500 hektarjev, z dodatnimi agrotehničnimi ukrepi zagotovili primeren poljedelski pridelek, to je okrog 6 ton pšenice in ječmena na hektar ter 8 ton koruznega zrnja na hektar. »Kmetijska trgovina, ki kmetijam zagotavlja celovit servis, beleži v tem letu kar tretjinsko rast realizacije,« tako pravi Židan.
V perutninarstvu dosega Panvita v letošnjih prvih osmih mesecih pozitiven poslovni izid in za 17 odstotkov višje poslovne prihodke kot v enakem obdobju lani, 4-odstotna rast poslovnih prihodkov in pozitivno poslovanje je doseženo tudi v mesni industriji Panvita Mir. »V letu 2007 dosegamo tretjinski tržni delež pri zaklanih prašičih. Nestabilne razmere, zlasti hitra rast cen krme, se najbolj odražajo v reji prašičev, ki kljub dobrim tehnološkim rezultatov in rasti fizične realizacije posluje negativno.«
Skrb za trajnosti razvoj v Panviti izkazujejo, poudarja Židan, tudi s pridobivanjem energije iz obnovljivih virov, in sicer iz organskih odpadkov, ki nastajajo v kmetijski in živilski proizvodnji, in iz zelene mase, ter vračanju biogošče kot organskega gnojila na njive. S tem na sonaraven način izboljšujejo kakovost tal. V Skupini poteka v sodelovanju z znanstvenoraziskovalnimi institucijami tudi več raziskovalnih projektov – te razumejo kot pomemben pogoj za uspešen nadaljnji razvoj.

Besedilo: Nataša Gider
Medij: Večer, www.vecer.si