Ideja je, da bi primarno proizvodnjo v poslovnem smislu, ne lastniškem obvladovala Panvita, sekundarni del pa Kras, je o povezovanju povedal direktor družbe Panvita Mir Peter Polanič.

V družbi Panvita Mesna industrija Radgona (Panvita Mir) d.d., ki je imela še lani milijon evrov izgube, pričakujejo letos pozitiven rezultat. Največjo izgubo so imeli v letu 2003, kar za 2,7 milijona evrov je bilo, leto zatem dva milijona, ve letu 2005 pa je znašala 1,9 milijona evrov. Leto 2003 so zaključili z 18,8 milijona evrov prihodkov, letos pa pričakujejo več kot 41 milijonov. »V preteklih letih smo imeli zelo slabo izkoriščene proizvodne zmogljivosti, premalo naporov je bilo vloženih v trženje, bremenile so nas  tudi investicije, v osvajanju tržnega deleža smo šli z nižjo cenovno politiko. Konec lanskega leta smo začeli to spreminjati in dali izdelkom takšno ceno, kot si jo po našem mnenju zaslužijo. To je precej vplivalo na izboljšanje poslovnega rezultata,« pojasnjuje razloge za pretekle izgube in letošnje izboljšano poslovanje direktor Panvite Mira Peter Polanič.

Začeli ste odločneje vstopati tudi na tuje trge. Kako je z izvozom letos, kam izvažate?
»Izvoz se nam zadnji dve leti nenehno močno povečuje. Lani smo z izvozom ustvarili okrog 8 odstotkov vseh prihodkov, letos jih bomo najverjetneje okrog 12. V prvih petih mesecih letošnjega leta se je v primerjavi z enakim obdobjem lani izvoz povečal za okrog 240 odstotkov. Največ izvažamo na Dansko, začeli smo izvažati tudi v Avstrijo, Nemčijo in Italijo, na trgih bivše Jugoslavije pa nam najbolj raste izvoz na Hrvaško.«

Kako pa se pri prodaji pozna tuja konkurenca na domačem trgu?
»Kljub napovedim o poplavi uvoženih mesnih izdelkov danes ugotavljamo, da ni tako hudo. Bistveno več jih je kot pred vstopom Slovenije v EU, ampak v programu mesnih izdelkov ni tako problematično, bolj v programu svežega mesa. Tu pa je konkurenca iz tujine, predvsem iz Avstrije zelo dejavna, ponujajo precej nižje cene. V Panviti zagotavljamo domače poreklo in sledljivost izdelkov 'iz njive na mizo', temu primerno smo nastavili tudi cenovno politiko. Avstrijci si lahko privoščijo na našem trgu tako nizke cene, ker si jih pokrijejo s svojimi domačimi, ki so precej višje. Žal mnogi naši trgovci gledajo le na to, da dobijo blago po najnižji možni ceni, čeprav bi marsikateri kupec raje posegel po kakovostnem slovenskem proizvodu, čeprav morda malo dražjem.«

Ali vaše izkušnje tako kažejo, da vam uspe izdelke dobro prodajati kljub visokim cenam?
»Prodaja svinjskega mesa nam je v primerjavi z lani, ko smo imeli drugačno cenovno politiko, sicer količinsko nekoliko upadla, ampak finančni izplen je skoraj dvakrat višji.«

Je slovenskemu potrošniku po vaših ocenah kakovost pomembnejša od cene?
»Pred nedavnim smo imeli predstavitev tržne raziskave o prepoznavnosti naših blagovnih znamk, v katero smo vključili tudi vprašanje o tem, ali so potrošniku pri proizvodu pomembni sledljivost, nadzor in slovensko poreklo. Pokazalo se je, da je približno tretjini to popolnoma vseeno, tretjini se zdi v redu, ampak ni odločilni dejavnik pri nakupu, tretjina pa da dosti na to. Podatek je precej spodbuden, bi se pa lahko delež sledljivosti še povečal, če bi na državnem nivoju vložili še več v ozaveščanje kupcev.«

V začetku leta je bila na skupščini sprejeta odločitev o dokapitalizaciji. Je ta izvedena?
»KG Rakičan d.d., jo je vplačal in pred približno mesecem dni smo jo vpisali v sodni register. Naš osnovni kapital je bil povečan za 3 milijone evrov, na 4,5 milijona. Izgub iz preteklih let s tem v bilanci nimamo več razen dela izgube iz leta 2006. z dokapitalizacijo smo dobili svež kapital, ki nam je omogočil nadaljnje razvojne načrte.«

Že dalj časa je govor o povezovanju Mira s Krasom, d.d. Kako daleč so ta dogovarjanja?
»V enem mesecu bo verjetno postalo jasno, ali se bo povezovanje nadaljevalo. Stvari imamo sorazmerno dobro dorečene, na vrsti so le še zaključna pogajanja. Če se bomo v teh točkah znali uskladiti, v kar verjamem, bi morali kmalu začeti izvajati združitvene postopke.«

Kakšna oblika povezave bo?
»V eno pravno osebo. Najprej se bosta združevala Mir in MDK (Mesnine dežele Kranjske, ki so danes v lasti Krasa, op.p.), naslednji korak pa naj bi bila združitev Panvite in Krasa s tem, da pri tem ne bo klasične združitve v smislu oblikovanja v eno podjetje, ampak iščemo katero drugo pravno obliko. Osnovna ideja je, da bi primarno proizvodnjo v poslovnem smislu, ne lastniškem obvladovala Panvita, sekundarni del pa Kras.«

Kaj bo ta združitev prinesla Panviti Miru?
»Od združitve bomo imeli korist mi in MDK. Sinergij je veliko, na primer pri nabavi, možna bo specializacija proizvodnje, kar bo prineslo določeno znižanje proizvodnih stroškov.«

Od kod se bo upravljalo?
»To še ni dorečeno. Sedaj se pogovarjamo o tem, kdo bo obvladoval katere poslovne funkcije, kakšno bo menjalno razmerje delnic in podobno.«

Na kateri strani se bo, če boste združevali nekatere funkcije, pojavil presežek zaposlenih?
»Upam, da ga ne bo ne tu ne tam.«

Po navadi se ob združevanju to vendarle zgodi.
»Se strinjam, ampak v primerih združevanja dveh firm, ki še nista 'očiščeni'. Mir pa je, MDK večinoma tudi.«

Aktualna tema v živilski industriji so trenutno visoke cene žita, posledično krme in v končni fazi mesa. Kaj se bo dogajalo na tem področju v prihodnje?
»Cen žita, ki je delno posledica usmerjanja dela te predelave v proizvodnjo energije, bo imela proti koncu leta posledico, da bo proizvodna cena svinjskega mesa na račun višjih cen krme v prvem koraku za vsaj od 10 do 15 odstotkov višja. Notranjih rezerv ni niti v živi proizvodnji niti v mesni industriji, govorim na splošno, ne le za Panvito. Slovenski potrošnik se bo moral sprijazniti s tem, da bo cena mesa višja. Cene mesa v tujini so že sedaj za 20 do 30 odstotkov višje kot pri nas, in to se bo moralo slej ko prej uravnotežiti. Če se želimo približevati ostalim državam, se jim pač moramo na vseh področjih.«

Kaj pa v prihodnji letih, bo cena žita še kar naprej naraščala?
»Menim, da drastičnega povečevanja ne bi smelo biti, ker je tudi proizvodnja te vrste elektrike rentabilna le do nekega nivoja cene žita. Če bo ta nivo presežen, tudi proizvodnja energije ne bo več rentabilna in proizvajalci ne bodo pripravljeni plačevati višjih cen za žito. Takšnih drastičnih povečevanj kot letos ne bi smelo biti več.«

Besedilo: Nataša Gider
Medij: Večer, www.vecer.si