Darko Lukač, vodja investicij, Skupina Panvita


Ko govorimo o odgovornem odnosu do okolja, pogosto pomislimo na skrb za zemljo, vodo in naravne vire. A pomemben del te odgovornosti je tudi energija, ki jo vsak dan potrebujemo za pridelavo in proizvodnjo hrane. V Panviti verjamemo, da prihodnost ne bo odvisna le od tega, koliko energije bomo potrebovali, temveč predvsem od tega, kako jo bomo proizvajali, uporabljali in kako učinkovito bomo znali izkoristiti vsak njen del.


Trajnost se začne z odločitvami, ki jih sprejemamo danes


Pridelava in proizvodnja hrane sta energetsko zahtevni dejavnosti. Od obdelovanja kmetijskih površin do hlajenja, predelave in skladiščenja živil potrebujemo zanesljivo oskrbo z energijo. Ob tem pa se zavedamo, da ima njena proizvodnja in poraba pomemben vpliv na okolje.


Zato v Skupini Panvita že več let sistematično vlagamo v rešitve, ki nam omogočajo zmanjševanje porabe energije iz zunanjih virov, učinkovitejše izkoriščanje razpoložljivih virov in postopno zmanjševanje ogljičnega odtisa.

Naš cilj ni zgolj energetska učinkovitost ali nižji stroški poslovanja. Želimo ustvarjati proizvodni sistem, ki bo dolgoročno stabilnejši, manj odvisen od nihanj na energetskih trgih in predvsem odgovornejši do okolja.


Verjamemo, da trajnost ni rezultat ene velike investicije, temveč številnih premišljenih odločitev, ki se med seboj dopolnjujejo.


Ko sonce postane del naše proizvodnje


Eden pomembnejših korakov na tej poti so naložbe v sončne elektrarne. Danes imamo v Skupini Panvita nameščenih za 3 MW sončnih elektrarn, ki letno proizvedejo približno 3.000 MWh električne energije. S tem del energije, ki jo potrebujemo za svoje dejavnosti, proizvedemo sami, iz obnovljivega vira. Takšna proizvodnja po naših ocenah pomeni tudi približno 750 ton manj izpustov CO₂ na leto.


Toda sončna energija ima svojo posebnost – na voljo je takrat, ko sije sonce, potrebe proizvodnje pa temu ne sledijo vedno. Zato smo vlaganja v sončne elektrarne dopolnili s hranilniki električne energije, katerih skupna zmogljivost znaša 4,2 MWh.


Hranilniki nam omogočajo boljše usklajevanje proizvodnje in porabe električne energije ter učinkovitejšo uporabo energije, ki jo proizvedemo sami. Tako sončna energija za nas ni zgolj posamezen obnovljiv vir, temveč del širšega, premišljeno zasnovanega energetskega sistema.


Najboljša energija je tudi tista, ki je ne zavržemo


V živilski industriji je hlajenje nepogrešljivo. Potrebujemo ga za zagotavljanje kakovosti in varnosti živil, vendar pri tem nastaja tudi toplota, ki bi jo lahko brez ustreznih rešitev izgubili v okolje.


V Panviti smo se odločili, da ta potencial izkoristimo. S pomočjo toplotnih črpalk zajemamo odpadno toploto, ki nastaja pri delovanju amoniačnega hladilnega sistema, in jo ponovno uporabimo tam, kjer potrebujemo toplotno energijo.


Na ta način letno prihranimo približno 2.100 MWh toplotne energije, kar po naših ocenah pomeni tudi okoli 420 ton manj izpustov CO₂. Ta rešitev je zame eden najboljših primerov, kaj pomeni odgovorno razmišljanje pri načrtovanju investicij. Namesto da bi energijo, ki je že nastala, preprosto izgubili, ji poiščemo novo uporabno vrednost. In prav v tem je bistvo učinkovite rabe virov: iz tistega, kar že imamo, ustvariti čim več in pri tem čim manj obremenjevati okolje.


Povezovanje tehnologij za večjo energetsko neodvisnost


Pomemben del našega energetskega sistema je tudi enota za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE). Njena prednost je, da v enem procesu hkrati proizvaja električno energijo in uporabno toploto, s čimer omogoča učinkovitejšo izrabo goriva. V primerjavi z ločeno proizvodnjo električne energije in toplote tako dosegamo pomembne energetske prihranke. Po naših ocenah SPTE prispeva k zmanjšanju izpustov CO₂ za približno 1.360 ton letno.


V kombinaciji s sončnimi elektrarnami, hranilniki in izrabo odpadne toplote smo danes dosegli približno 52-odstotno energetsko samooskrbo. To je pomemben dosežek, ne le z vidika stroškov in zanesljivosti oskrbe, temveč tudi z vidika naše odgovornosti do okolja.

Vsaka kilovatna ura, ki jo proizvedemo iz obnovljivih virov ali prihranimo z učinkovitejšo rabo energije, je korak k zmanjševanju vplivov našega poslovanja.


Naša prihodnost bo še bolj sončna


Na doseženem se ne nameravamo ustaviti. V prihodnjih letih načrtujemo dodatne naložbe v sončne elektrarne s skupno močjo 3 MW, s čimer bi skupno nameščeno moč povečali na 6 MW. Ob primerljivi proizvodnji z obstoječimi elektrarnami bi lahko letno proizvedli približno 6.000 MWh sončne električne energije, ocenjeni prihranek izpustov CO₂ iz sončnih elektrarn pa bi se povečal na okoli 1.500 ton letno. Načrtujemo tudi širitev zmogljivosti hranilnikov električne energije in nadaljnje povečevanje energetske samooskrbe.

Takšne investicije zahtevajo dolgoročno načrtovanje, finančna sredstva in jasno razvojno usmeritev. Njihovi učinki pa presegajo zgolj današnje poslovanje. Pomenijo večjo odpornost na energetske spremembe, učinkovitejšo rabo virov in postopno ustvarjanje pogojev za okoljsko odgovornejšo proizvodnjo hrane.


Odgovornost do okolja ni strošek prihodnosti, temveč naložba vanjo


V Panviti se zavedamo, da pridelava in proizvodnja hrane vedno potrebujeta energijo. Naša odgovornost pa je, da jo zagotavljamo in uporabljamo na čim bolj učinkovit način.


Z dosedanjimi naložbami v sončne elektrarne, soproizvodnjo toplote in električne energije ter izrabo odpadne toplote po naših ocenah letno prispevamo k zmanjšanju izpustov CO₂ za približno 2.530 ton. Za temi številkami niso le tehnološke rešitve. So odločitve, s katerimi želimo pokazati, da lahko gospodarski razvoj in skrb za okolje hodita z roko v roki. Ob Zelenem tednu Panvite zato želimo poudariti, da se naš odnos do narave ne odraža le na poljih in v rastlinjakih, temveč tudi v proizvodnih obratih, energetskih sistemih in investicijah, ki jih načrtujemo za prihodnost.


Trajnost za nas ni cilj, ki ga bomo nekoč dosegli. Je pot, ki jo gradimo z vsako odgovorno odločitvijo in vsako investicijo, ki prispeva k boljši prihodnosti.


Skrbimo za zemljo, ki nas hrani. In za energijo, s katero ustvarjamo prihodnost.

Vsaka kapljica šteje. Tudi pri pridelavi hrane.

11. november 2026
David Medvar, tehnolog, Panvita Vrtnine Voda je vir življenja. Brez nje ni rodovitne zemlje, ni rasti in ni hrane. A čeprav se nam zdi samoumevna, postaja vse dragocenejša. V kmetijstvu, kjer je voda eden ključnih pogojev za uspešno pridelavo, se zato vse pogosteje srečujemo z vprašanjem, kako pridelati kakovostno hrano in hkrati ohraniti naravne vire za prihodnje generacije. V Panviti verjamemo, da se odgovor skriva v odgovornem ravnanju, znanju in tehnologiji, ki nam pomaga z naravo sodelovati, ne pa je po nepotrebnem obremenjevati. Ko spoštovanje narave postane del vsakdana V Panviti se zavedamo, da pridelava hrane pomeni tudi veliko odgovornost do okolja. Vsaka rastlina potrebuje vodo, hranila, energijo in ustrezne pogoje za rast. Naša naloga pa je, da ji vse to zagotovimo na način, ki čim bolj spoštuje naravne vire. Prav s tem razmišljanjem smo zasnovali naš visokotehnološki steklenjak v Nemščaku, kjer skozi vse leto pridelujemo solato Frišno. Pri njegovi zasnovi nas ni vodilo zgolj vprašanje, kako pridelati več kakovostne solate, temveč tudi, kako pri tem čim bolj odgovorno ravnati z vodo in energijo, zmanjševati nepotrebne izgube ter ustvariti pogoje za dolgoročno vzdržno pridelavo. Sodobna tehnologija nam omogoča, da potrebe rastlin spremljamo bistveno natančneje in jim zagotavljamo optimalne pogoje za rast. To pomeni manj ugibanja, bolj premišljene odločitve in predvsem učinkovitejšo uporabo tistega, kar nam daje narava. Voda, ki jo uporabimo večkrat Eden najpomembnejših primerov odgovornega ravnanja z naravnimi viri v našem steklenjaku je krožni sistem namakanja. Pri pridelavi solate rastlinam dovajamo vodo z ustreznimi hranili, pri čemer se zavedamo, da vsaka rastlina v določenem trenutku porabi le toliko, kolikor potrebuje. Zato smo sistem zasnovali tako, da se presežna voda iz namakanja ne izgublja, temveč se vrača v pridelovalni proces in ponovno uporabi. Voda tako ne opravi svoje naloge le enkrat. Ostaja v krožnem sistemu, kjer jo lahko ponovno uporabimo za rast novih pridelkov. Takšen način pridelave je pomemben korak k odgovornejšemu ravnanju z vodnimi viri. Ne gre zgolj za manjšo porabo vode, temveč tudi za preprečevanje nepotrebnega izpuščanja hranil v okolje. Prav v tem vidimo bistvo trajnostne pridelave – da razmišljamo o celotnem procesu in iščemo rešitve, s katerimi zmanjšujemo njegov vpliv na naravo. Odgovorno ravnanje tudi z energijo Voda pa ni edini naravni vir, s katerim želimo ravnati premišljeno. Za celoletno pridelavo solate potrebujemo tudi toploto, saj moramo rastlinam zagotavljati ustrezne pogoje ne glede na zunanje temperature. Pri tem uporabljamo toplotno energijo iz bioplinarne Ekoteh, s čimer koristno izkoriščamo energijo, ki nastaja v drugem proizvodnem procesu. Namesto da bi vse potrebe po toploti zagotavljali z dodatnimi, ločenimi energetskimi viri, uporabljamo razpoložljivo toploto in tako prispevamo k učinkovitejši rabi energije. To je pomemben del našega razmišljanja o odgovorni proizvodnji: naravne vire in energijo želimo izkoristiti čim bolj smotrno, ob tem pa zmanjševati nepotrebne izgube. Zdrava rastlina je tudi rezultat odgovornega ravnanja Skrb za okolje se pri pridelavi solate ne konča pri vodi in energiji. V našem steklenjaku rastlinam zagotavljamo nadzorovane pogoje za rast. Spremljamo temperaturo, vlažnost, kakovost vode in oskrbo s hranili ter se sproti prilagajamo njihovim potrebam. S tem ustvarjamo okolje, v katerem rastline lahko uspevajo zdravo in enakomerno, hkrati pa zmanjšujemo tveganja za bolezni in nepotrebne izgube pridelka. Posebno pozornost namenjamo preventivi in iskanju okolju prijaznejših rešitev za varstvo rastlin. Pri tem si prizadevamo za uporabo ekoloških pripravkov in pristopov, ki omogočajo ohranjanje zdravja rastlin ob čim manjšem obremenjevanju okolja. Za nas je to pomemben del odgovornosti do narave in potrošnikov. Želimo namreč pridelovati hrano, ki je kakovostna in varna, obenem pa pri njeni pridelavi čim bolj premišljeno uporabljati razpoložljive vire. Od semena do solate – vse na enem mestu Pomembna prednost našega steklenjaka je tudi dejstvo, da celoten proces pridelave poteka na eni lokaciji. Od setve semena in vzgoje sadik do rasti in spravila solate – vse ključne faze potekajo v Nemščaku. S tem zmanjšujemo potrebo po prevozih sadik med različnimi pridelovalnimi lokacijami, kar pomeni manj transporta, manj logističnih poti in z njimi povezane porabe energije. Obenem imamo boljši nadzor nad celotnim procesom pridelave, kar nam omogoča doslednejše zagotavljanje kakovosti in učinkovitejše načrtovanje proizvodnje. Odgovornost do okolja se nadaljuje tudi pri embalaži. Kartonska embalaža, ki jo uporabljamo za solato Frišno, vsebuje 60 % recikliranega materiala. Tudi na ta način prispevamo k učinkovitejši rabi surovin in spodbujamo ponovno uporabo materialov. Morda se posamezni ukrepi zdijo majhni, vendar skupaj ustvarjajo pomembno razliko. Trajnost namreč ni ena sama odločitev, temveč način razmišljanja, ki ga vključujemo v vse faze pridelave. Tehnologija je orodje. Odgovornost ostaja naša. Včasih se zdi, da sta sodobna tehnologija in narava dva različna svetova. V resnici pa lahko prav tehnologija pomaga, da naravo bolje razumemo in z njenimi viri ravnamo bolj premišljeno. V našem steklenjaku nam omogoča natančnejše spremljanje potreb rastlin, učinkovitejšo uporabo vode, koristno izrabo energije in boljše obvladovanje pogojev pridelave. Toda za vsako tehnološko rešitvijo še vedno stojijo ljudje. Njihovo znanje, izkušnje in vsakodnevne odločitve. Verjamemo, da prihodnost pridelave hrane ne bo odvisna zgolj od tega, kako napredne tehnologije bomo uporabljali, temveč predvsem od tega, kako odgovorno jih bomo znali uporabiti. Za prihodnost, v kateri bo voda še vedno vir življenja Podnebne spremembe in vse pogostejša sušna obdobja nas opozarjajo, da moramo svoj odnos do vode spreminjati že danes. Naš steklenjak v Nemščaku je eden od konkretnih korakov v tej smeri. S krožnim sistemom namakanja, uporabo toplote iz bioplinarne, pridelavo na eni lokaciji in premišljeno izbiro materialov dokazujemo, da lahko znanje, sodobna tehnologija in odgovoren odnos do narave povežemo v način pridelave, ki spoštuje dragocenost naravnih virov. Kajti voda ni nekaj, kar nam pripada za vedno. Je naravna dobrina, za katero smo odgovorni vsi. In če želimo, da bo tudi v prihodnje omogočala življenje in pridelavo hrane, moramo zanjo skrbeti danes. Vsaka kapljica šteje. In vsaka odgovorna odločitev prav tako. Skrbimo za zemljo, ki nas hrani. In za vodo, ki ji daje življenje.

Odgovorna pridelava hrane

10. november 2026
Odgovorna pridelava hrane: ko znanje in tehnologija delata z naravo Boštjan Štajnberger, tehnolog, Skupina Panvita Ko govorimo o odgovorni pridelavi hrane, pogosto najprej pomislimo na končni izdelek – njegovo kakovost, svežino in varnost. Toda odgovornost se začne veliko prej. Že pri izbiri sadik, načrtovanju pridelave, ravnanju z vodo in varstvu rastlin. Prav vsaka odločitev na tej poti vpliva na kakovost pridelka, porabo naravnih virov in naš odnos do okolja. V Skupini Panvita povrtninarstvo razvijamo kot pomembno dopolnitev klasične poljedelske pridelave in dejavnost z višjo dodano vrednostjo. Naravne danosti panonske ravnice nam omogočajo pridelavo jagodičevja, izbranih vrst zelenjave in specialnih kmetijskih kultur. V okviru RC Panonski vrt tako razvijamo pridelavo, ki temelji na strokovnem znanju, sodobnih tehnologijah in nenehnem prilagajanju naravnim razmeram. Na naših površinah pridelujemo jagode, šparglje ter ekološke bučke in kumare. Pri tem nas vodi jasen cilj: pridelati kakovostno in varno hrano, hkrati pa iskati načine za učinkovitejšo rabo virov in zmanjševanje vplivov pridelave na okolje. Podnebne spremembe spreminjajo pravila pridelave Pridelava sadja in zelenjave postaja iz leta v leto zahtevnejša. To občutimo tudi pri jagodah, ki jih pridelujemo v plastenjakih v Beltincih. Zime so pogosto toplejše od dolgoletnih povprečij, vročinski valovi se pojavljajo že zgodaj spomladi, temperature pa lahko v kratkem času izrazito nihajo. S hitrimi vremenskimi obrati zgubljamo klasično pomlad in jesen. Takšne razmere vplivajo na razvoj rastlin, kakovost plodov in količino pridelka. Posebnost pridelave jagod je tudi dolg proizvodni cikel. Sadike, ki bodo glavnino pridelka dale v letu 2028, so pri proizvajalcih že rezervirane in v hladilnih komorah. To pomeni, da moramo številne odločitve sprejemati precej pred začetkom posamezne sezone. Prav zato postajajo strokovno načrtovanje, spremljanje razmer in uporaba sodobnih tehnologij vse pomembnejši. Na vse zunanje dejavnike ne moremo vplivati, lahko pa izboljšujemo tiste procese, ki jih imamo pod nadzorom. Ko tehnologija pomaga zmanjševati uporabo sredstev za varstvo rastlin Eden pomembnejših korakov pri posodabljanju naše pridelave jagod je uvedba avtonomnega robotskega vozila, ki za varstvo rastlin uporablja UVC-tehnologijo. Gre za tehnološko rešitev, s katero želimo zmanjšati potrebo po uporabi fungicidov za zatiranje plesni ter hkrati ohranjati zdravje in odpornost sadik, kakovost in obstojnost pridelka. Robot se ponoči samostojno premika po plastenjaku in rastline v natančno določenih časovnih intervalih obseva z UVC-svetlobo valovne dolžine med 250nm-270nm. Postopek je prilagojen potrebam pridelave, njegovo delovanje pa spremljamo in upravljamo s pomočjo aplikacije. Vozilo je za naše pridelovalne razmere razvilo podjetje Ant Robotics v sodelovanju s podjetjem Croptiq. Pomembnost te tehnologije ni zgolj v avtomatizaciji dela, temveč predvsem v možnosti, da del varstva rastlin izvajamo brez uporabe kemičnih sredstev. S tem ustvarjamo pogoje za odgovornejšo pridelavo, zmanjševanje obremenitev okolja in ohranjanje kakovosti plodov. Obenem pridobivamo pomembne izkušnje za nadaljnji razvoj in načrtovano podaljševanje pridelovalne sezone. Učinkovita pridelava pomeni tudi manj izgub Pri odgovorni pridelavi hrane ne gre le za to, kako pridelujemo, temveč tudi za to, koliko pridelanega uspemo ohraniti v ustrezni kakovosti. Jagode so občutljiv pridelek, pri katerem lahko bolezni, vremenski vplivi in neustrezni pogoji hitro povzročijo izgube. Zato je pomembno, da tveganja obvladujemo že med rastjo rastlin. Z uporabo sodobne opreme, strokovnim spremljanjem pridelave in pravočasnim izvajanjem potrebnih ukrepov želimo zagotavljati čim bolj stabilno kakovost pridelkov ter zmanjševati izgube, ki nastanejo zaradi bolezni in drugih neugodnih dejavnikov. Naš sistem vodenja kakovosti je pomemben del teh prizadevanj. Z njim skrbimo za ustrezno kakovost plodov, visoko raven prehranske varnosti in ekonomsko racionalnost pridelave. Odgovorno ravnanje z viri namreč pomeni tudi, da znamo čim bolje izkoristiti tisto, kar smo že pridelali. Prihodnost pridelave je v znanju in premišljenih odločitvah V Panviti verjamemo, da sodobna pridelava hrane potrebuje ravnovesje med naravo, tehnologijo in gospodarsko učinkovitostjo. Razvoj povrtninarstva, uvajanje novih kultur, posodabljanje pridelovalne opreme in uporaba inovativnih rešitev za varstvo rastlin so del naših prizadevanj, da bi lahko tudi v prihodnje zagotavljali kakovostno hrano.  Pri tem tehnologija ni sama sebi namen. Njena vrednost je v tem, da nam pomaga bolje obvladovati pridelovalne razmere, zmanjševati nepotrebne izgube in iskati rešitve za odgovornejšo rabo naravnih virov. V okviru Zelenega tedna Panvite želimo pokazati prav to: da odgovornost do okolja ni ločena od našega vsakodnevnega dela, temveč je sestavni del odločitev, ki jih sprejemamo pri pridelavi hrane. Kajti prihodnost pridelave hrane ni samo v tem, da pridelamo več. Pomembno je tudi, kako pridelujemo, koliko virov pri tem porabimo in kakšno okolje bomo zapustili prihodnjim generacijam. Skrbimo za zemljo, ki nas hrani.

Rodovitna zemlja je temelj naše prihodnosti

9. november 2026
Rodovitna zemlja je temelj naše prihodnosti Matjaž Ošlaj, glavni tehnolog, Skupina Panvita Rodovitna tla so eden naših najdragocenejših naravnih virov in temelj pridelave hrane. Njihova kakovost nastaja desetletja, z neustreznim ravnanjem pa jo lahko bistveno hitreje poslabšamo. Zato odgovorno kmetijstvo ni več le vprašanje dobrih pridelkov, temveč tudi tega, kako bomo ohranili sposobnost zemlje, da nas prehranjuje v prihodnje. V Skupini Panvita obdelujemo več kot 3.500 hektarjev kmetijskih površin, zato se dobro zavedamo odgovornosti, ki jo imamo do zemlje. Njena rodovitnost je odvisna od številnih dejavnikov – vsebnosti organske snovi, strukture tal, sposobnosti zadrževanja vode in razpoložljivosti hranil. Ohranjanje teh lastnosti zahteva dolgoročno načrtovanje, strokovno znanje in premišljene odločitve pri vsakodnevnem delu. Pri tem nam vse pomembnejšo vlogo omogoča sodobna tehnologija, ki spreminja način, kako razumemo in obdelujemo kmetijske površine. Precizno kmetijstvo – pravi ukrep na pravem mestu Ena naših pomembnejših razvojnih usmeritev je precizno kmetijstvo, ki temelji na uporabi podatkov, satelitske tehnologije in sodobne mehanizacije za natančnejše izvajanje kmetijskih opravil. Njegovo osnovno načelo je preprosto: pravi ukrep, na pravem mestu, ob pravem času in v ustrezni količini. Del naših traktorjev je že opremljen s sistemi satelitskega vodenja s korekcijskim signalom RTK, ki omogočajo centimetrsko natančnost in ponovljivost voznih linij. Tako zmanjšujemo prekrivanje delovnih širin in nepotrebne prehode po površinah, kar prispeva k učinkovitejši porabi goriva, semena in drugih proizvodnih sredstev. Podobno velja za varstvo rastlin. Na škropilnicah uporabljamo GPS-nadzor in samodejno zapiranje posameznih šob, s čimer preprečujemo prekrivanje škropilnih površin in nepotrebne večkratne nanose fitofarmacevtskih sredstev. S tem izboljšujemo natančnost aplikacije in zmanjšujemo tveganje za nepotrebne obremenitve okolja. Pomemben napredek dosegamo tudi pri gnojenju. S pomočjo satelitskih posnetkov in vegetacijskega indeksa NDVI spremljamo razvitost in vitalnost posevkov ter prepoznavamo razlike znotraj posameznih njiv. Te informacije skupaj s podatki o lastnostih tal, razvojni fazi rastlin in njihovih potrebah uporabljamo pri načrtovanju prostorsko prilagojenega gnojenja. Bistvo preciznega kmetijstva ni v tem, da uporabimo čim manj proizvodnih sredstev za vsako ceno, temveč da jih uporabimo natanko tam in takrat, kjer so potrebna. Tako lahko povezujemo učinkovito pridelavo z odgovornejšim ravnanjem z naravnimi viri. Zemlja potrebuje več kot le dobro letino Sodobna tehnologija nam pomaga pri natančnejšem delu, vendar rodovitnosti tal ne moremo ohranjati zgolj z mehanizacijo. Enako pomembno je, kako tla obdelujemo in kaj se z njimi dogaja med posameznimi pridelovalnimi sezonami. V Panviti zato uvajamo konzervirajoče načine obdelave, s katerimi zmanjšujemo intenzivnost mehanskih posegov in prispevamo k ohranjanju talne strukture. Dobro strukturirana tla omogočajo boljše zadrževanje vode, razvoj korenin in učinkovitejše izkoriščanje hranil. Pomembno vlogo ima tudi premišljeno kolobarjenje. Z menjavanjem kultur ter vključevanjem strniščnih in prezimnih pokrovnih posevkov skrbimo, da so tla čim daljši del leta prekrita z vegetacijo. Pokrovni posevki zmanjšujejo tveganje za erozijo in izpiranje hranil, njihovi rastlinski ostanki pa prispevajo k ohranjanju organske snovi in izboljševanju strukture tal. To so ukrepi, katerih učinki se ne pokažejo nujno že ob naslednji žetvi. Njihova prava vrednost je dolgoročna – v ohranjanju zdrave in rodovitne zemlje tudi za prihodnje generacije. Ko hranila vračamo nazaj v zemljo Pomemben del našega pristopa je tudi kroženje hranil. Pri osnovnem gnojenju poljščin uporabljamo tekoči in suhi digestat iz bioplinarn. Gre za organski ostanek procesa proizvodnje bioplina, ki vsebuje rastlinam dostopna hranila in ga lahko ob ustrezni uporabi koristno vključimo nazaj v kmetijsko pridelavo. S tem zmanjšujemo potrebo po mineralnih gnojilih, učinkoviteje izkoriščamo razpoložljive vire hranil in prispevamo k ohranjanju rodovitnosti tal. Takšen pristop lepo ponazarja pomen krožnega gospodarjenja v kmetijstvu: kar v enem procesu nastane kot stranski proizvod, lahko v drugem postane dragocen vir. Našo odgovornost do kmetijskih zemljišč uresničujemo tudi z izvajanjem nadstandardnih kmetijsko-okoljskih obveznosti v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP 2023–2027). Te vključujejo ukrepe za varovanje vodnih virov, ohranjanje genskih virov kulturnih rastlin, ustrezno kolobarjenje ter racionalno uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Podnebne spremembe zahtevajo drugačno razmišljanje Kmetijstvo je med dejavnostmi, ki posledice podnebnih sprememb občutijo najbolj neposredno. Daljša sušna obdobja, intenzivne padavine in hitra vremenska nihanja vplivajo tako na pridelek kot na stanje tal. Prav zato postaja njihova sposobnost zadrževanja vode vse pomembnejša. Tla z dobro strukturo in ustrezno vsebnostjo organske snovi lažje blažijo posledice vremenskih ekstremov, zato je skrb za njihovo kakovost tudi pomemben del prilagajanja podnebnim spremembam. Kjer uporabljamo namakanje, pri načrtovanju upoštevamo meritve vlage v tleh in potrebe posevkov v posameznih razvojnih fazah. Tako lahko ustrezneje določamo čas in količino namakanja ter zmanjšujemo nepotrebno porabo vode in energije. Vlaganja v sodobno mehanizacijo, zbiranje podatkov in nove načine obdelovanja nam pomagajo, da se na spreminjajoče razmere odzivamo bolj premišljeno. Toda tehnologija sama po sebi ni dovolj. Ključni ostajajo znanje, izkušnje in odgovornost ljudi, ki vsakodnevno sprejemajo odločitve na poljih. Zemlja, ki jo obdelujemo danes, je odgovornost do jutri V Panviti verjamemo, da gospodarska učinkovitost in varovanje okolja nista nasprotujoča si cilja. Nasprotno – dolgoročno uspešna pridelava hrane je mogoča le, če ohranjamo naravne vire, od katerih je odvisna. Precizno kmetijstvo, skrb za strukturo tal, premišljeno kolobarjenje in kroženje hranil so zato več kot posamezni agrotehnični ukrepi. So del našega vsakodnevnega prizadevanja, da bi zemljo uporabljali odgovorno in ohranili njeno rodovitnost. Ob začetku Zelenega tedna Panvite želimo opozoriti prav na to. Zemlja ni zgolj površina, na kateri pridelujemo hrano. Je živ in dragocen naravni sistem, katerega kakovost je odvisna tudi od naših odločitev. Naša odgovornost ni samo v tem, koliko bomo pridelali danes, temveč predvsem v tem, kakšno zemljo bomo zapustili generacijam, ki prihajajo za nami. Skrbimo za zemljo, ki nas hrani.