KRISTJAN ČEH JE NOVI AMBASADOR PANVITE

Odgovorna pridelava hrane: ko znanje in tehnologija delata z naravo Boštjan Štajnberger, tehnolog, Skupina Panvita Ko govorimo o odgovorni pridelavi hrane, pogosto najprej pomislimo na končni izdelek – njegovo kakovost, svežino in varnost. Toda odgovornost se začne veliko prej. Že pri izbiri sadik, načrtovanju pridelave, ravnanju z vodo in varstvu rastlin. Prav vsaka odločitev na tej poti vpliva na kakovost pridelka, porabo naravnih virov in naš odnos do okolja. V Skupini Panvita povrtninarstvo razvijamo kot pomembno dopolnitev klasične poljedelske pridelave in dejavnost z višjo dodano vrednostjo. Naravne danosti panonske ravnice nam omogočajo pridelavo jagodičevja, izbranih vrst zelenjave in specialnih kmetijskih kultur. V okviru RC Panonski vrt tako razvijamo pridelavo, ki temelji na strokovnem znanju, sodobnih tehnologijah in nenehnem prilagajanju naravnim razmeram. Na naših površinah pridelujemo jagode, šparglje ter ekološke bučke in kumare. Pri tem nas vodi jasen cilj: pridelati kakovostno in varno hrano, hkrati pa iskati načine za učinkovitejšo rabo virov in zmanjševanje vplivov pridelave na okolje. Podnebne spremembe spreminjajo pravila pridelave Pridelava sadja in zelenjave postaja iz leta v leto zahtevnejša. To občutimo tudi pri jagodah, ki jih pridelujemo v plastenjakih v Beltincih. Zime so pogosto toplejše od dolgoletnih povprečij, vročinski valovi se pojavljajo že zgodaj spomladi, temperature pa lahko v kratkem času izrazito nihajo. S hitrimi vremenskimi obrati zgubljamo klasično pomlad in jesen. Takšne razmere vplivajo na razvoj rastlin, kakovost plodov in količino pridelka. Posebnost pridelave jagod je tudi dolg proizvodni cikel. Sadike, ki bodo glavnino pridelka dale v letu 2028, so pri proizvajalcih že rezervirane in v hladilnih komorah. To pomeni, da moramo številne odločitve sprejemati precej pred začetkom posamezne sezone. Prav zato postajajo strokovno načrtovanje, spremljanje razmer in uporaba sodobnih tehnologij vse pomembnejši. Na vse zunanje dejavnike ne moremo vplivati, lahko pa izboljšujemo tiste procese, ki jih imamo pod nadzorom. Ko tehnologija pomaga zmanjševati uporabo sredstev za varstvo rastlin Eden pomembnejših korakov pri posodabljanju naše pridelave jagod je uvedba avtonomnega robotskega vozila, ki za varstvo rastlin uporablja UVC-tehnologijo. Gre za tehnološko rešitev, s katero želimo zmanjšati potrebo po uporabi fungicidov za zatiranje plesni ter hkrati ohranjati zdravje in odpornost sadik, kakovost in obstojnost pridelka. Robot se ponoči samostojno premika po plastenjaku in rastline v natančno določenih časovnih intervalih obseva z UVC-svetlobo valovne dolžine med 250nm-270nm. Postopek je prilagojen potrebam pridelave, njegovo delovanje pa spremljamo in upravljamo s pomočjo aplikacije. Vozilo je za naše pridelovalne razmere razvilo podjetje Ant Robotics v sodelovanju s podjetjem Croptiq. Pomembnost te tehnologije ni zgolj v avtomatizaciji dela, temveč predvsem v možnosti, da del varstva rastlin izvajamo brez uporabe kemičnih sredstev. S tem ustvarjamo pogoje za odgovornejšo pridelavo, zmanjševanje obremenitev okolja in ohranjanje kakovosti plodov. Obenem pridobivamo pomembne izkušnje za nadaljnji razvoj in načrtovano podaljševanje pridelovalne sezone. Učinkovita pridelava pomeni tudi manj izgub Pri odgovorni pridelavi hrane ne gre le za to, kako pridelujemo, temveč tudi za to, koliko pridelanega uspemo ohraniti v ustrezni kakovosti. Jagode so občutljiv pridelek, pri katerem lahko bolezni, vremenski vplivi in neustrezni pogoji hitro povzročijo izgube. Zato je pomembno, da tveganja obvladujemo že med rastjo rastlin. Z uporabo sodobne opreme, strokovnim spremljanjem pridelave in pravočasnim izvajanjem potrebnih ukrepov želimo zagotavljati čim bolj stabilno kakovost pridelkov ter zmanjševati izgube, ki nastanejo zaradi bolezni in drugih neugodnih dejavnikov. Naš sistem vodenja kakovosti je pomemben del teh prizadevanj. Z njim skrbimo za ustrezno kakovost plodov, visoko raven prehranske varnosti in ekonomsko racionalnost pridelave. Odgovorno ravnanje z viri namreč pomeni tudi, da znamo čim bolje izkoristiti tisto, kar smo že pridelali. Prihodnost pridelave je v znanju in premišljenih odločitvah V Panviti verjamemo, da sodobna pridelava hrane potrebuje ravnovesje med naravo, tehnologijo in gospodarsko učinkovitostjo. Razvoj povrtninarstva, uvajanje novih kultur, posodabljanje pridelovalne opreme in uporaba inovativnih rešitev za varstvo rastlin so del naših prizadevanj, da bi lahko tudi v prihodnje zagotavljali kakovostno hrano.  Pri tem tehnologija ni sama sebi namen. Njena vrednost je v tem, da nam pomaga bolje obvladovati pridelovalne razmere, zmanjševati nepotrebne izgube in iskati rešitve za odgovornejšo rabo naravnih virov. V okviru Zelenega tedna Panvite želimo pokazati prav to: da odgovornost do okolja ni ločena od našega vsakodnevnega dela, temveč je sestavni del odločitev, ki jih sprejemamo pri pridelavi hrane. Kajti prihodnost pridelave hrane ni samo v tem, da pridelamo več. Pomembno je tudi, kako pridelujemo, koliko virov pri tem porabimo in kakšno okolje bomo zapustili prihodnjim generacijam. Skrbimo za zemljo, ki nas hrani.

Rodovitna zemlja je temelj naše prihodnosti Matjaž Ošlaj, glavni tehnolog, Skupina Panvita Rodovitna tla so eden naših najdragocenejših naravnih virov in temelj pridelave hrane. Njihova kakovost nastaja desetletja, z neustreznim ravnanjem pa jo lahko bistveno hitreje poslabšamo. Zato odgovorno kmetijstvo ni več le vprašanje dobrih pridelkov, temveč tudi tega, kako bomo ohranili sposobnost zemlje, da nas prehranjuje v prihodnje. V Skupini Panvita obdelujemo več kot 3.500 hektarjev kmetijskih površin, zato se dobro zavedamo odgovornosti, ki jo imamo do zemlje. Njena rodovitnost je odvisna od številnih dejavnikov – vsebnosti organske snovi, strukture tal, sposobnosti zadrževanja vode in razpoložljivosti hranil. Ohranjanje teh lastnosti zahteva dolgoročno načrtovanje, strokovno znanje in premišljene odločitve pri vsakodnevnem delu. Pri tem nam vse pomembnejšo vlogo omogoča sodobna tehnologija, ki spreminja način, kako razumemo in obdelujemo kmetijske površine. Precizno kmetijstvo – pravi ukrep na pravem mestu Ena naših pomembnejših razvojnih usmeritev je precizno kmetijstvo, ki temelji na uporabi podatkov, satelitske tehnologije in sodobne mehanizacije za natančnejše izvajanje kmetijskih opravil. Njegovo osnovno načelo je preprosto: pravi ukrep, na pravem mestu, ob pravem času in v ustrezni količini. Del naših traktorjev je že opremljen s sistemi satelitskega vodenja s korekcijskim signalom RTK, ki omogočajo centimetrsko natančnost in ponovljivost voznih linij. Tako zmanjšujemo prekrivanje delovnih širin in nepotrebne prehode po površinah, kar prispeva k učinkovitejši porabi goriva, semena in drugih proizvodnih sredstev. Podobno velja za varstvo rastlin. Na škropilnicah uporabljamo GPS-nadzor in samodejno zapiranje posameznih šob, s čimer preprečujemo prekrivanje škropilnih površin in nepotrebne večkratne nanose fitofarmacevtskih sredstev. S tem izboljšujemo natančnost aplikacije in zmanjšujemo tveganje za nepotrebne obremenitve okolja. Pomemben napredek dosegamo tudi pri gnojenju. S pomočjo satelitskih posnetkov in vegetacijskega indeksa NDVI spremljamo razvitost in vitalnost posevkov ter prepoznavamo razlike znotraj posameznih njiv. Te informacije skupaj s podatki o lastnostih tal, razvojni fazi rastlin in njihovih potrebah uporabljamo pri načrtovanju prostorsko prilagojenega gnojenja. Bistvo preciznega kmetijstva ni v tem, da uporabimo čim manj proizvodnih sredstev za vsako ceno, temveč da jih uporabimo natanko tam in takrat, kjer so potrebna. Tako lahko povezujemo učinkovito pridelavo z odgovornejšim ravnanjem z naravnimi viri. Zemlja potrebuje več kot le dobro letino Sodobna tehnologija nam pomaga pri natančnejšem delu, vendar rodovitnosti tal ne moremo ohranjati zgolj z mehanizacijo. Enako pomembno je, kako tla obdelujemo in kaj se z njimi dogaja med posameznimi pridelovalnimi sezonami. V Panviti zato uvajamo konzervirajoče načine obdelave, s katerimi zmanjšujemo intenzivnost mehanskih posegov in prispevamo k ohranjanju talne strukture. Dobro strukturirana tla omogočajo boljše zadrževanje vode, razvoj korenin in učinkovitejše izkoriščanje hranil. Pomembno vlogo ima tudi premišljeno kolobarjenje. Z menjavanjem kultur ter vključevanjem strniščnih in prezimnih pokrovnih posevkov skrbimo, da so tla čim daljši del leta prekrita z vegetacijo. Pokrovni posevki zmanjšujejo tveganje za erozijo in izpiranje hranil, njihovi rastlinski ostanki pa prispevajo k ohranjanju organske snovi in izboljševanju strukture tal. To so ukrepi, katerih učinki se ne pokažejo nujno že ob naslednji žetvi. Njihova prava vrednost je dolgoročna – v ohranjanju zdrave in rodovitne zemlje tudi za prihodnje generacije. Ko hranila vračamo nazaj v zemljo Pomemben del našega pristopa je tudi kroženje hranil. Pri osnovnem gnojenju poljščin uporabljamo tekoči in suhi digestat iz bioplinarn. Gre za organski ostanek procesa proizvodnje bioplina, ki vsebuje rastlinam dostopna hranila in ga lahko ob ustrezni uporabi koristno vključimo nazaj v kmetijsko pridelavo. S tem zmanjšujemo potrebo po mineralnih gnojilih, učinkoviteje izkoriščamo razpoložljive vire hranil in prispevamo k ohranjanju rodovitnosti tal. Takšen pristop lepo ponazarja pomen krožnega gospodarjenja v kmetijstvu: kar v enem procesu nastane kot stranski proizvod, lahko v drugem postane dragocen vir. Našo odgovornost do kmetijskih zemljišč uresničujemo tudi z izvajanjem nadstandardnih kmetijsko-okoljskih obveznosti v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP 2023–2027). Te vključujejo ukrepe za varovanje vodnih virov, ohranjanje genskih virov kulturnih rastlin, ustrezno kolobarjenje ter racionalno uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Podnebne spremembe zahtevajo drugačno razmišljanje Kmetijstvo je med dejavnostmi, ki posledice podnebnih sprememb občutijo najbolj neposredno. Daljša sušna obdobja, intenzivne padavine in hitra vremenska nihanja vplivajo tako na pridelek kot na stanje tal. Prav zato postaja njihova sposobnost zadrževanja vode vse pomembnejša. Tla z dobro strukturo in ustrezno vsebnostjo organske snovi lažje blažijo posledice vremenskih ekstremov, zato je skrb za njihovo kakovost tudi pomemben del prilagajanja podnebnim spremembam. Kjer uporabljamo namakanje, pri načrtovanju upoštevamo meritve vlage v tleh in potrebe posevkov v posameznih razvojnih fazah. Tako lahko ustrezneje določamo čas in količino namakanja ter zmanjšujemo nepotrebno porabo vode in energije. Vlaganja v sodobno mehanizacijo, zbiranje podatkov in nove načine obdelovanja nam pomagajo, da se na spreminjajoče razmere odzivamo bolj premišljeno. Toda tehnologija sama po sebi ni dovolj. Ključni ostajajo znanje, izkušnje in odgovornost ljudi, ki vsakodnevno sprejemajo odločitve na poljih. Zemlja, ki jo obdelujemo danes, je odgovornost do jutri V Panviti verjamemo, da gospodarska učinkovitost in varovanje okolja nista nasprotujoča si cilja. Nasprotno – dolgoročno uspešna pridelava hrane je mogoča le, če ohranjamo naravne vire, od katerih je odvisna. Precizno kmetijstvo, skrb za strukturo tal, premišljeno kolobarjenje in kroženje hranil so zato več kot posamezni agrotehnični ukrepi. So del našega vsakodnevnega prizadevanja, da bi zemljo uporabljali odgovorno in ohranili njeno rodovitnost. Ob začetku Zelenega tedna Panvite želimo opozoriti prav na to. Zemlja ni zgolj površina, na kateri pridelujemo hrano. Je živ in dragocen naravni sistem, katerega kakovost je odvisna tudi od naših odločitev. Naša odgovornost ni samo v tem, koliko bomo pridelali danes, temveč predvsem v tem, kakšno zemljo bomo zapustili generacijam, ki prihajajo za nami. Skrbimo za zemljo, ki nas hrani.